Predstavljajte si, pišejo komentatorji, da bi na volitvah, ki bi sledile, zmagala »protievr(op)ska« stranka Pet zvezd; nova pravila lanske Renzijeve volilne reforme bi ji zagotovila enostrankarsko »protievr(op)sko« vladavino, skupaj z glasovi prav tako »protievr(op)ske« Severne lige pa bi morda lahko zakuhala tudi nov referendum, na katerem bi Italijani odločali o izstopu Italije iz evrskega območja

To je podoben scenarij, kot ga je dozivela Hrvaska po padcu komunizma. Njihov vecinski sistem je bil posledica tega, da so ex komunisti pricakovali relativno vecino, in so si hoteli zagotoviti absolutno. No, vemo, kako se je koncalo.

Prvič, velika upravna reforma bi vladi omogočila uveljavitev reform, a Italija se bo zares začela reformirati šele takrat, ko bodo Italijani reforme željni sprejeti in pripravljeni spoštovati, saj bodo v nasprotnem primeru prej ali slej našli poti, kako jih izigrati ali zaobiti.

Tocno to je bistvo.

Sicer pa, ne daj se Tadej!

Vprašanje, kaj je bistvo!? :)

Bistvo je v tem, da so zda s QE kolikor toliko, če ne rešile, pa vsaj uspešno preložile finančno krizo.

Evropi pa tukaj ne uspeva najbolje. Zapletla se je v neka pravila za reševanje, gospodarsko rast in okrevanje, ki so verjetno bolj papeška od papeža. Sicer naj bi ECB odkupovala neke papirje, a vseeno. Posredovati bi morala v konkretnih primerih, hitro in učinkovito, ne pa z izdajo nekih (čudnih) priporočil in navodil.

S tem bi morali evropsko bančništvo spraviti vsaj na skupni imenovalec in enotna pravila in regulacijo.

Naj s QE denarjem rešujejo resnične in pomembne primere. Četudi kakšno banko.Vsaj preprečijo domino efekt, negotovost, umiranje na obroke in evroskepticizem. In še za (našo) miljardico naj odkupijo 75% - 1 delnico NLB. Da se je rešimo z grbe. Enkrat in dokončno. :)