[TadejK]
> [tstih]
> znanost na staranje gleda kot na bolezen in ne (več zgolj) kot na ireverzibieln, neizogiben proces. Določene učinke staranja znamo, npr. z izvornimi celicami, že zavrteti nazaj. Svet v katerem bomo šli vsakih 15 let na generalni servis in čas, ko nam sposobnosti ne bodo več pešale, če si bomo le lahko privoščili obnavljanje - v prihodnjega pol stoletja ni več nepredstavljiv.
Tak svet je, če smo realisti, na žalost (tudi na mojo) precej dlje kot petdeset let v prihodnosti.

V resnici ... ne vemo.

> [tstih]
> Zato nekih gigantskih ukrepov na projekcije kako bo čez 50 let morda ni smiselno pripravljati. Ker ... najverjetneje ne bo tako.
Vsekakor bo kvantitativno drugače, ampak ti kolikor razumem meniš, da je na mestu še bistveno večji optimizem - ne bomo živeli do 105-ega in zato morali delati do 85-ega, temveč bomo živeli do 200-ega in dlje in zato morali delati do ... kdaj?
Za povrh pa praviš, da nima smisla česarkoli reformirati, saj itak ne vemo, ali bomo v življenjski dobi napredovali zgolj hitro, ali zelo hitro ... in zato naj pač izobraževalni, zaposlitveni in pokojninski sistem ostanejo takšni, kot so?

Nikjer nisem napisal da nima smisla cesarkoli reformirati, razmislek je sel v smeri stran od centralnega plana "do nnn leta bomo delali". To ne pomeni, da je sedanji sistem v kakrsnemkoli smislu optimalen. Ravno obratno je. Nekaj slabosti ki jih lahko odpravimo:
1) Model ne zajema svetovne gospodarske rasti, ampak le lokalno,
2) Model je direktno izpostavljen krizi in celo politiki upravljanja drzavnih podjetij v Sloveniji,
3) Model temelji le na lokalni demografski piramidi,
...
Vecja razprsenost, vecje zanasanje na prihranke, prehod z drzavnih na zasebne pokojnine (na zacetku lahko tudi z obveznim zavarovanjem, ce samoiniciativno ne gre), enotna socialna pomoc (ki nadomesti drzavno pokojnino) se zdijo nekako bolj perspektivne od premikanja neke splosne "meje" in povprecja vsak mandat.

[tstih]
Vecja razprsenost, vecje zanasanje na prihranke, prehod z drzavnih na zasebne pokojnine

Negativne realne obrestne mere (poglej japonsko, kako dolgo lahko ta kuga traja) lahko iz teoreticno zanesljive in varne penzije naredijo fatamorgano enako, kot je nizka rodnost naredila fatamorgano iz payg.

> [TadejK]
> Tak svet je, če smo realisti, na žalost (tudi na mojo) precej dlje kot petdeset let v prihodnosti.

[tstih]
V resnici ... ne vemo.

No, tudi tega, ali bo že jutri izumljeno zdravilo, ki bo učinkovito delovalo proti vsem vrstam raka in ne bo škodilo nobenemu zdravemu tkivu, v resnici ne vemo. Ampak verjetnost tega je izredno majhna. In tako je tudi verjetnost, da bi čez pet desetletij že znali konsistentno pomlajevati večino naših organov, kaj šele možgane, izredno majhna. To ni moja subjektivna ocena, lahko se pogovoriš s kom, ki se s tem ukvarja poklicno, recimo v Sloveniji z Miomirjem Kneževićem, naj ti on pokaže nekaj fotk teratomov, ki zrastejo ob terapijah z matičnimi celicami in so straight out of a horror movie.

Stališča ultraoptimistov, kot sta denimo Julian Simon in Ray Kurzweil, so kljub njunim nespornim intelektualnim kapacitetam v tem pogledu po mojem neobjektivna, tudi v dobesednem smislu subjektivnosti v prvi osebi; oba sta svoje napovedi skorajšnje nesmrtnostne revolucije verjetno izvajala tudi v zavedanju o lastnih precej slabih zdravstvenih predispozicijah - Simon je umrl pri 65-ih zaradi odpovedi srca, Kurzweil ima diabetes od 35-ega in je tudi že moral na operacijo na odprtem srcu (pri 60-ih) ... Ampak pustimo.

[tstih]
Nikjer nisem napisal da nima smisla cesarkoli reformirati, razmislek je sel v smeri stran od centralnega plana "do nnn leta bomo delali". To ne pomeni, da je sedanji sistem v kakrsnemkoli smislu optimalen.

Saj avtorja govorita bolj o ukrepih tipa uvedba štipendij za prešolanje po polovici delovne dobe, uvedba postopnega subvencioniranja oziroma bonusiranja k plači po že preseženi minimalni polni delovni dobi, ipd.

Se pa tudi jaz, kot že nekateri zgoraj, sprašujem, kako bo pokojninski sistem sploh lahko vzdržal ne 70 let, ampak že celo tri ali pet let, če se bodo nadaljevali negativni donosi na obveznice in zdaj že tudi vse bolj na depozite. Vse so zavozili ti centralni bančniki, kljub stalnemu blefiranju, kako da imajo vse pod kontrolo. Kmalu bomo čisto zares imeli že tudi helikopterski denar ...