[tmatej]
Bolj kot hirost tiskanja denarja ima na hitrost kroženja vpliv njegov nakupni potencial. Koliko bruto kupi moj neto. Če moja inzenirska neto placa ne kupi bruto ure handymana, si bom zarnice v stanovanju pac menjaval sam, tudi ce mi das kredit z negativno om. Od tod tudi trazlika med eu in usa v consumer spending vsem helikopterjem navkljub (pa ne spominjam se tvojega clanka na to temo). Do investicijskega denarja pa si v slo itak ceneje prisel pred helikopterskim denarjem.

upal bi dvomit, da je to v tej zgodbi to kljucni faktor. zakaj - ker sicer obstajajo jasne eu/usa locnice po tem kriteriju, vendar je stanje tega faktorja znotraj usa / znotraj eu relativno stabilno, pa vendar

- se obema v zadnjih 10 letih dogaja bistven upad hitrosti - glej recimo graf tu thereformedbroker.co...-of-money/ - sicer sta izhodisci razlicno visoki (kamor lahko spakiramo tvoj faktor), pot navzdol pa grdo podobna (graf pa je zanimiv tudi zaradi tega, kako dalec nazaj sega);

- je stanje tudi v usa se vedno svoh - glej recimo www.americanthinker....money.html in linke naprej (verjetno pa ti bo zlasti vsec zakljucni del teksta).

ker torej tvojega faktorja ne vidim kot bistvenega (ni brezvezen, ni pa zame glavni igralec prav pri tej zgodbi), je naravno, da se ne spomnis mojega clanka to temo.

ce iscemo ravno razlike v razvoju dogodkov zadnjih 10 let usa/eu, je ena dokaj vidna ne tolko na strani hitrosti kot mase: ecb je zbor republik in pokrajin in njena hitrost in ucinkovitost odlocanja temu primerna, smiselnost pa tudi... ce pomisliva nazaj do trichetovega dviga om in potem naprej do tistega, kako se je od 2012 dalje nekaj let bilanca ecb kljub deklarirani easy politiki in a lot of jawboning dejansko mocno krcila (sele nedavno je presegla na pred leti dosezeni max).

poleg seveda evropske politicne modernosti tega, da hkrati, ko je mlahava zasebna poraba, gres ravno takrat krcit se javno.

zgoraj uporabljas pojem helikopterski denar v nekem sirokem smislu. dejansko razlicni to razlicno uporabljajo. za moje pojme je to tisti denar, ki (v nasprotju z dosedanjimi masovnimi operacijami) prileti direktno iz zraka v gospodinjstva in ni kredit (ceprav se morda zaradi izvedbenih potreb nominalno deklarira kot perpetual kredit z obrestno mero 0). za cilj sta pomembna vsaj se to, da ima rok uporabe; to, da je vnaprej dano vedeti, da bo ponavljano; in to, da mine dovolj ponovitev, da publika verjame v ponovitve.

ce greva se malo naprej in morda prideva blizje skupaj:

darilo je seveda lahko ali tako darilo, da dobis nekaj sveze natisnjenega direktno v roke / na racun ali pa tudi taksno darilo, da ti je manj vzeto od bruto do neto in ceprav se morda nisi nikoli ukvarjal s tem, koliko imas bruto, si vesel preprostega dejstva, da prejmes vec. tukaj pa je definitivno prostor za faktor, ki ga ti omenjas.

however, ta pot je mogoce malo bolj tricky, ker s tem, ko si dal proracunu manjso "marzo" (in ce se zgodi, da je ne bo not prinesel s povecano aktivnostjo v zasebnem sektorju), si dal tudi manj denarja za penzije (tudi penzionisti trosijo + pomagajo trositi mlajsim), za subvencije (prebivalstvu in podjetjem) in konec koncev za place javnim usluzbencem (hej, tudi oni trosijo). lahko reces, da saj se to pokrajsa in izravna ali je celo neto pozitivno, ni pa to samoumevno.

in ja, seveda je res, da je v tej zgodbi bolj malo samoumevnih jasnih resitev, ker bi verjetno sicer ne-ravno-blesavi japonci v vsem tem casu ze kaj skuzili.