[bc123a]
> [vickibedi]
> > [bc123a]
> > Ja, italija. HW Sinn v knjigi ravno propulzivno italijo daje za primer, kako globoko je zabredla nemcija. Leta 2000. Tako da je tudi njegovo kritiko juga sedaj treba vzeti z veliko rezerve. Vmes se je namrec v evropskem gospodarstvu spremenilo relativno malo, kako torej da naenkrat nemcija vse dela prav, juznjaki pa vse narobe? Aja, ena stvar se je spremenila. Valuta.
>
> Moj foter je v poznih pedesetih kot mlad inženir šel na ekskurzijo v Siemens. V Muenchenu je bilo še kup razrušenih stavb od bomb. Peljali so jih po fabriki in kot telički so gledali v to kaj vse je Švabom uspelo zgraditi v dobrih 10 letih po totalnem razrušenju. Nazadnje so jih peljali na pir in klobase in so šli domov.

20 let pozneje so se nemci sprasevali, wtf, pa ravno italija?

Pravtako ne bi skodilo, ce bi po filozofskem cudenju kdo pogledal - preprosto v wikipedijo - kako je zares "Svabom" to uspelo zgraditi. Z odpisanimi dolgovi v nekajkrat vecjem obsegu od grcije in masovnimi investicijami iz Amerike. I tata bi sine.

[NemirniTujec]
Pravtako ne bi skodilo, ce bi po filozofskem cudenju kdo pogledal - preprosto v wikipedijo - kako je zares "Svabom" to uspelo zgraditi. Z odpisanimi dolgovi v nekajkrat vecjem obsegu od grcije in masovnimi investicijami iz Amerike. I tata bi sine.

Pozabljaš na politične okoliščine tega vzpona ZR Nemčije.

Prvič, Američani so že po 1. SV zagovarjali bolj prožen odnos do Nemčije, Angleži in Francozi pa so hoteli nerazumno visoke reparacije - obnašali so se kot zmagovalci - plenilci. Po 2. SV so bili Američani v položaju takšne politične in gospodarske moči, da so lahko narekovali povojno politiko v Evropi - tudi do Nemčije, ker so tudi ostali dobili svoje kose Marshallove pogače.

Drugič, cela zadeva je padla v kontekst stopnjevane hladne vojne, v kateri je bila ZR Nemčija ključen element. Ob tem je i tata imao šanse. Ampak tata Tito je bil na napačni strani zagrinjajoče se zavese, ki naj FLRJ ne bi zagrnila enako kot druge države pod osvobodilno okupacijo ZSSR. Po mešetarskih dogovorih Churchilla, Stalina & Co. naj bi v Jugoslaviji veljala pola-pola delitev vpliva, karkoli naj bi to pomenilo. Potem je Tata/Tito zavrnil Marshallov plan, se skregal s Stalinom, mimogrede v Grčiji malo nagajal zahodnim (angleškim) interesom, pa potem grškim komunistom/partizanom obrnil hrbet itn. Zato nam preostane samo ugibanje, kaj bi bilo, če...

Pa še nekaj ni zanemarljivo. Jugoslavija je bila podobno nesimetrična kot Italija, čeprav v celoti tehnološko in industrijsko veliko manj razvita. Razlike v pasovih od severa proti jugu pa so bile podobno enormne - ne samo tehnološke, ampak tudi družbene in politične. V Nemčiji takšnih razlik v razvitosti in tudi mentaliteti ni bilo.