[mimoidoci]
> [gobim]
> .Kako nam Slovencem ta položaj zveni znano. Spomnimo se bencina in preprodaje bonov, kave...Mescu in njegovim čegevaram bodo očitno potrebne vuvuzele, da bi dojeli »lepote« državne ekonomije.
>
> Kotnikova analiza seveda drži in tudi Mesec se bo moral še veliko naučiti. Venezuela je v največji meri sama kriva za svoje težave, res pa je, da so padcu (ki bi nastopil ne glede na to) na veliko in z velikim veseljem pomagale ZDA.
>
> Kljub temu pa je kolega, zgodba o bencinu, bonih in Jugoslaviji preenostavna in napačna Probleme z bencinom, boni, par-nepar so imele v tistem času (prva polovica 80-tih- sem dovolj star, da se jih še dobro spomnim) tako kot Jugoslavija tudi zahodnoevropske države, praktično skoraj vse po spisku. Jugoslovanski problem, vsaj če analiziramo vzroke ni primerljiv z Venezuelskim, niti od daleč.
>
> Odpira pa Tadej zanimivo temo, namreč; inflacijsko reševanje gospodarskih problemov. In tukaj ni največji problem Venezuela ali Ukrajina, temveč ZDA in Japonska (EU je pa na dobri poti) . S to razliko, da ko bo počilo v Venezueli, mi tega ne bomo zelo čutili, ko bo pa počilo v ZDA in Japonski, se bo pa zatresel ves svetovni red v svojih temeljih.
>
> Za kaj gre? Za to da ZDA že leta finanirajo zvezni proračun (pa tudi zvezne države) v veliki meri s primarno emisijo, ki se ji zdaj bolj lepo reče quntative easing. V meri, proti kateri so naši bivši "tiskarji" na Topčiderju pravi šegrti. Za kaj si lahko to privoščijo? Zato ker je USD svetovna rezervna valuta in je efekt inflacije, ki bi normalno nastal v taki situaciji razpršen po celem svetu. Žal pa efekt tiskanja denarja s tem ni odpravljen, problem je samo zakrit pred javnostjo, v ozadju pa raste problem, ki je v svojem bistvu neprimerno hujši kot Venezuelski. Kje se to kaže? V daleč prevelik masi denarja v obtoku (samo obseg derivativnih poslov s približno 700 tisoč milijard USD za desetkrat presega obseg svetovnega BDP) in obtočni hitrosti denarja, ki je padla na nulo. In v tem, da je informacijska vrednost trgov danes zaradi posegov centralnih bank (in investicijskih bank, ki jih le-te napajajo) v pretežni meri uničena. V resnici svetovna ekonomija že kar nekaj časa nima več "tržnega" gospodarstva. Vse ključne cene blaga na trgu, od obrestnih mer (spomni se LIBOR fixing), deviznih tečajev (FOREX fixing...) , dragih kovin (Gold & silver fixing...), ključnih surovin (nafta,...) so rezultat namerne manipulacije centralnih bank in od njih podprtih investicijskih bank. Spomnim se kako nam je o tem že pred več kot petnajstimi leti v ozkem krogu na Brdu predaval Jim Ellert (bivši dekan IMD in konzultant največjih svetovnih bank). Že takrat se je finančni sektor popolnoma odlepil od realne ekonomije.
>
> Večina zahodnih ekonomij je praktično insolventna, tako države kot tudi populacije so (tu je situacija po državah različna) prezadolžene. Edina rešitev je eliminacija dolga (ali če hočete kapitala) . To pa se je zgodovini vedno delalo na dva načina, ali z inflacijo (zelo uspešno po 2.sv.vojni) ali pa z direktnim uničenjem presežnega kapital v vojni. Zaradi presežne ponudbe, rasti produktivnosti in tehnološkega napredka (robotizacija) ter prezadolženosti potrošnikov prva rešitev ne deluje najbolje (oz. ko bo, se bojim, da je svet ne bo mogel več kontrolirati), druga pa je čedalje bolj grožeča.
>
> Venezuela je opomin, kaj se nam lahko zelo kmalu zgodi v razvitem svetu. Ko se razvrednosti denar se, vsaj po delovni teoriji denarja razvrednoti tudi človeško delo. Takrat skoraj vedno v svetu pride tudi do korenitih družbenih sprememb. Privežite se, roller coaster je že odpeljal...

Spoštovani Marko,

Tudi opcijske pogodbe so derivativi. V vašo številko 700 tisoč milijard USD (obseg derivativnih poslov), ki jo manipulativno navezujete tudi na nekakšna denarna sredstva v obtoku, sodi tudi naslednja zgodba.

Moja nakupna opcija (pravica), da kupim delnico GOOG po 830 USD (call contract Nr.: GOOG160610C00830000) se izteče 10 junija 2016. Ker imam smolo, je bila danes preko noči (ob close tečaju, včeraj zvečer ob 22h) delnica GOOG vredna le 716,64 USD in slabo mi kaže, da bom opcijo do zapadlosti -čez dva dni- sploh lahko vnovčil. Kupovati nekaj (izkoristiti pravico do nakupa) po 830 USD, če lahko to dobim na trgu po 716,64 USD je namreč nesmiselno. Opcijska pogodba se nahaja deep out-of-the-money. Njena trenutna cena znaša le 0,26 USD, čeprav sem jo precej dražje kupil in čeprav se nanaša na pravico do nakupa 100 delnic GOOG.

In sedaj pozor: V vašo manipulativno zgodbo o 700 tisoč milijardah USD (obsega derivativnih poslov) prispeva ena sama pogodba, ki jo navajam zgoraj, znesek 100*830 USD, kar znaša 830.000 USD. Toliko prinaša samo navedena pogodba, ki bo čez dva dni izpuhtela v 0, danes pa je vredna le še 0,26 USD = 26 dolarskih centov. In podobnih opcijskih pogodb je na milijone, če izpustiva tudi še precej bolj prisotne derivative - futures in forward pogodbe, ki so ob denarnih poravnavah nevtralni posli (zero sum game) in bogato prispevajo k vaši številki, poravnajo pa se v nič in nimajo nobene praktične veze s spremembami denarja v obtoku.

Tudi pojem fixing tečaja (za LIBOR, FOREX, zlato, srebro, …) ne pomeni, da te tečaje na silo uravnavajo centralne banke s pomočjo investicijskih bank, kot bi izhajalo iz vaših komentarjev, ampak so fixingi poravnalni tečaji ob presečnih urah, ko se določajo enotni dnevni poravnalni tečaji (iz množice nihajočih intraday tečajev zadnjih 24 ur) za poravnave in vrednotenja znotraj finančnih trgov za določen dan.

Problem, ki ga vidi avtor članka Tadej, je torej v dogovorni ekonomiji. A ne v vaši posplošeni in izmišljeni varianti dogovarjanja, ki to sploh ni, temveč v varianti, ki se dogaja Venezuelam in Slovenijam tega sveta. Centralno plansko uničevanje države pomeni naprimer, da nek državni funkcionar zaukaže dobičkonosnim državnim podjetjem ELES, GEN energija in Pošta Slovenije, da iz svojih dobičkov rešujejo izgubarsko banko NKBM v višini 47,5 mio EUR.

... čuj, mimoidoči ... evo, mimogrede imam za tebe eno vprašanje, in sicer če bi bil jaz finančni investitor na finančnih trgih, kako naj jaz s svojimi petimi evri prostih finančnih sredstev vplivam na fixinge poravnalnih tečajev ob presečnih urah, ko se določajo enotni dnevni poravnalni tečaji (iz množice nihajočih intraday tečajev zadnjih 24 ur) za poravnave in vrednotenja znotraj finančnih trgov za določen dan, karkoli že to pomeni ... khmm, ker med mojimi petimi evri ali pa norveškimi nekaj več kronami ni glih neke bistvene razlike, če oboje primerjam s količino evrov ali dolarjev centralnih bank s pomočjo investicijskih bank, kdorkoli jim že posoja tiste evre ali dolarje, da trgujejo znotraj finančnih trgov in vrednotijo druge valute ...

P.S.: če mi boš slučajno kaj odgovoril, mi ne s tujkami odgovarjat, ker je življenje preveč preprosto in zanimivo brez tujk, da bi se jih brezveze učil ... aja, pa ne mi kot totemu gobimu Slovenije zraven mešat, ker Slovenija itak nima svoje valute ...