Ta postopek je bil res prava smešnica. Že od ovadbe naprej je bilo jasno, da tu ni bilo nobenga kaznivega dejanja, da gre za prikrivanje pravih rabot s krediti državnih bank, da bi lahko oblast s tem dokazovala kako preganja bančne goljufije. Seveda so se lotili primera, ki ni imel nikakršnega znaka kaznivega dejanja, tistih, ki pa kričijo do stratosfee so pa pustili pri miru. Konkretno, eden od tipičnih primerov: Nek bivši športnik je pred leti najel več kot 15 milijonov EUR-ov kredita, pred letom, dvema je pa šel v osebni stečaj :-))). Seveda ne bo procesuiran, ker je po vsej verjetnosti pokraden denar delil z dovolj močnimi naročniki, ki so si ta najem kredita tudi zamislili in izpeljali. Edino kar je jasno, denarja ni. In takšnih primerov je kolikor ti srce poželi, na sodišču pa procesuirajo kredite, ki splh niso sporni.