[0701CITYX]
Ravno zato, ker je vsak človek lastnik samega sebe, ima pravico do življenja in dostojanstva. Istočasno je prek lastninske pravice rešeno vprašanje, kje in kdaj ima posameznik svobodo govora, svobodnega ravnanja in tako naprej. "Človekove pravice so omejene s človekovimi pravicami ostalih ljudi". Pa take pa to.

Brez upoštevanja lastninske pravice ni mej.

Ne daje pravic država. Človek (posameznik) je zgodovinsko in logično pred kolektivom (družbo - v skrajnem primeru državo).

Gre za urejenost terminologije.
Samega sebe ne moreš posedovati, ali dajati v najem in garancijo,…, lahko pa se samozavedaš - zavedaš svoje celovitosti, stopaš v razmerja do soljudi in poskušaš upravljati s svojim življenjem.
Pri tem so v pomoč t.i. univerzalne človekove pravice, zapisane, npr., v Splošni deklaraciji OZN o človekovih pravícah. So bolj deklarativne narave, iz tega izhajajoče konvencije (npr. Evropska konvencija o človekovih pravicah) pa že bolj zavezujoče. Drugo so državljanske pravice, ki jih imaš le kot državljan in v neki meri upoštevajo splošna mednarodna načela in dogovore, ali pa tudi ne.