Dodajam, da so v pokojninskih skladih uspešnih držav, kot so Čile, Nova Zelandija in Kanada, dolgoročni donosi nekje od pet do sedem odstotkov nominalno oziroma od tri do pet odstotkov, če prilagodimo za inflacijo.

osebno bi vsakomur, ki se gre kaksne povprecne donose, zelo zelo zelo svetoval poglabljanje v japonski primer. japonci so namrec po mojem vtisu tako strasno prijazni, da nam omogocajo ogled prihodnosti skozi svojo preteklost in (delno ze skupno) sedanjost, kar je res lepa priloznost.

in ko je to opravljeno, potem se poglabljanje v to, koliko pomeni v obdobjih dolzine nekaj desetletij sprememba za eno samo odstotno tocko v modelu.

in ko je opravljeno se to, potem ogled primerov dogajanja na liniji privatni pokojninski skladi - tezka roka drzave iz evropskih drzav, ki niso tako dalec od slovenije in so za nekatere celo vzornice (predvsem govorim o madzarskem manevru in poljskem, ki ga je v bistvu kopiral).

sploh ne pravim, da je zagotovo brez veze imeti individualne racune. ze samo nacelo preglednosti nas vodi do njih, pa kakorkoli in v cigarkoli rokah bi se ze nahajali (ob cemer se spomnim se na en bosanski pregovor :). vendar vse ono zgoraj nasteto skupaj zasluzi vsaj "hm".

mimogrede, tukaj je se (ne tako brutalni, a vendarle tudi ne zabavni) primer irske, ki vsebuje par zanimivih drobtinic:

We must challenge proposed policies that are blatantly unjust, such as last week's 0.6 per cent levy which the Government plans to impose on ordinary savers -- predominantly in the private sector. Especially as it has long been recognised that those in this sector have either no pension, or are in schemes that are severely under-funded compared to their privileged public sector cousins, who (on average) can still expect to be about 3.5 times better off in retirement.