Kmetijstvo kot gospodarska dejavnost je v primerjavo z drugimi
dejavnostimi najmanj enkrat premalo obdavčeno.na drugi strani so
subvencije, ki jih kmetom daje država že nad nivojem katastrskega
obdavčenja.Očitno so sedanje finančne ugodnosti za kmete
destimulativne, saj se je proizvodnja hrane in samooskrba v
samostojni Sloveniji zmanjšala za najmanj 30- 40 %, kar je odraz
slabega in malomarnega odnosa kmetov do smotrnega obdelovanja
zemlje ,kot splošne dobrine, ki je kmetom dana v upravljanje.Očitno
bo poleg ustreznejše davčne zakonodaje za kmete, potrebno v naši
državi še razmisliti o ustreznejših upravljalcih zemlje, da bi ti v
večji meri koristili tudi državi. Najprej bi bilo potrebno ukrepati
in sanirati škodo, ki jo je politika v Sloveniji napravila z
Denacionalizacijo ca. 60000 Ha najboljše kmetijske zemlje, ki je z
razkosavanjem zemljiških kompleksov odšla v last in uporabo
predvsem v nekmetijske namene, kar je tudi srž in začetek
nazadovanja v slovenskem kmetijstvu in celotnem gospodarstvu.
Seveda je pa tudi v gozdarstvu podoben kaos povzročila prav
denacionalizacija na čelu s sedanjimi lastniki in upravljalci v
kmetijstvu in gozdarstvu. Kmetje bodo pa najprej morali ukrepati v
smeri ekonomije svojih gospodarstev, kot se pa boriti proti
spremembi davčne zakonodaje ter na drugi strani za čim višje
državne subvencije. Tako kmetje kot na drugi strani država so v
podobni zagati. Ene in druge tepa nesmotrnost in neorganiziranost,
da bi lahko bili državotvorni in koristni.