Kmetijstvo kot gospodarska dejavnost je v primerjavo z drugimi dejavnostimi najmanj enkrat premalo obdavčeno.na drugi strani so subvencije, ki jih kmetom daje država že nad nivojem katastrskega obdavčenja.Očitno so sedanje finančne ugodnosti za kmete destimulativne, saj se je proizvodnja hrane in samooskrba v samostojni Sloveniji zmanjšala za najmanj 30- 40 %, kar je odraz slabega in malomarnega odnosa kmetov do smotrnega obdelovanja zemlje ,kot splošne dobrine, ki je kmetom dana v upravljanje.Očitno bo poleg ustreznejše davčne zakonodaje za kmete, potrebno v naši državi še razmisliti o ustreznejših upravljalcih zemlje, da bi ti v večji meri koristili tudi državi. Najprej bi bilo potrebno ukrepati in sanirati škodo, ki jo je politika v Sloveniji napravila z Denacionalizacijo ca. 60000 Ha najboljše kmetijske zemlje, ki je z razkosavanjem zemljiških kompleksov odšla v last in uporabo predvsem v nekmetijske namene, kar je tudi srž in začetek nazadovanja v slovenskem kmetijstvu in celotnem gospodarstvu. Seveda je pa tudi v gozdarstvu podoben kaos povzročila prav denacionalizacija na čelu s sedanjimi lastniki in upravljalci v kmetijstvu in gozdarstvu. Kmetje bodo pa najprej morali ukrepati v smeri ekonomije svojih gospodarstev, kot se pa boriti proti spremembi davčne zakonodaje ter na drugi strani za čim višje državne subvencije. Tako kmetje kot na drugi strani država so v podobni zagati. Ene in druge tepa nesmotrnost in neorganiziranost, da bi lahko bili državotvorni in koristni.