[vickibedi]
V bistvu ne, pod hibridnimi znanostmi sem imel v mislih bolj različne podatkovne znanstvenike, spletne stratege, UX virtuoze in podobne umetnike. Za razliko od klasičnega hardcore znanstvenika, ki najprej 5 let preklada diferencialne enačbe, potem naslednjih 5 let po 12 ur na dan visi na masnem spektrografu...da bi nazadnje ugotovi da: 1. ni še ničesar izumil, 2. ni ne vem kaj zaslužil, 3: še svoji mami ne zna razložiti kaj dela..

Mesas cisto neprimerljive stvari. UX inzenirja in bazicnega raziskovalca? Daj prosim no... UX inzenir lahko razvija nek UI neke brezvezne zastonjkarske mobi aplikacije, nekdo drug pa lahko s pomocjo masnega spektrografa isce nov revolucionaren material (kot je bil recimo teflon).

Vse kar si napisal dejansko kaze na razliko med aplikativnimi (torej development) deli in raziskovalnim (research). Seveda je jasno, da so aplikativci bolj uporabni za industrijo.

Ampak a mislis da je nacrtovanje enega nosilca ki bo nosil avtomobilsko os neko blazno navdusujoce in kariero-izpolnjujoce delo? Je pac delo, zoprno, pa se odgovorno, in nekdo ga pac mora delati.

To drži, je pa relativno kaj trdo delo je. Za dobrega tisočaka neto bo programer delal en mesec, gradbenik se bo plazil po gradbiščih, advokat bo toliko računal za tipsko kupoprodajno pogodbo, dober tržnik bo toliko lahko zaslužil lahko z enim poslovnim kosilom.

Poglej, spet primerjas neprimerljivo. Dobre trznike in advokate ter slabe programerje in gradbenike. Skoraj vsak programer lahko dobi sluzbo (ne samo dober), prezivijo pa samo najboljsi trzniki in pravniki.

Poglej si malo komponente slovenskega izvoza in konkurencnosti. Slovenijo nad vodo drzijo velika izvozna podjetja, katerih precej izvira se iz socializma, imajo delovno silo za minimalca, slabo placane inzenirje in toliko razvoja da ravno gredo v korak s casom.

Razni akrapovici in pipistreli so izjema, ki je v zunanjetrgovinski bilanci pickin dim.

Mi smo nemski tip gosporarstva, ne kalifornijski!

[bc123a]
> [vickibedi]
> V bistvu ne, pod hibridnimi znanostmi sem imel v mislih bolj različne podatkovne znanstvenike, spletne stratege, UX virtuoze in podobne umetnike. Za razliko od klasičnega hardcore znanstvenika, ki najprej 5 let preklada diferencialne enačbe, potem naslednjih 5 let po 12 ur na dan visi na masnem spektrografu...da bi nazadnje ugotovi da: 1. ni še ničesar izumil, 2. ni ne vem kaj zaslužil, 3: še svoji mami ne zna razložiti kaj dela..

Mesas cisto neprimerljive stvari. UX inzenirja in bazicnega raziskovalca? Daj prosim no... UX inzenir lahko razvija nek UI neke brezvezne zastonjkarske mobi aplikacije, nekdo drug pa lahko s pomocjo masnega spektrografa isce nov revolucionaren material (kot je bil recimo teflon).

Vse kar si napisal dejansko kaze na razliko med aplikativnimi (torej development) deli in raziskovalnim (research). Seveda je jasno, da so aplikativci bolj uporabni za industrijo.

Ampak a mislis da je nacrtovanje enega nosilca ki bo nosil avtomobilsko os neko blazno navdusujoce in kariero-izpolnjujoce delo? Je pac delo, zoprno, pa se odgovorno, in nekdo ga pac mora delati.

> To drži, je pa relativno kaj trdo delo je. Za dobrega tisočaka neto bo programer delal en mesec, gradbenik se bo plazil po gradbiščih, advokat bo toliko računal za tipsko kupoprodajno pogodbo, dober tržnik bo toliko lahko zaslužil lahko z enim poslovnim kosilom.

Poglej, spet primerjas neprimerljivo. Dobre trznike in advokate ter slabe programerje in gradbenike. Skoraj vsak programer lahko dobi sluzbo (ne samo dober), prezivijo pa samo najboljsi trzniki in pravniki.

Poglej si malo komponente slovenskega izvoza in konkurencnosti. Slovenijo nad vodo drzijo velika izvozna podjetja, katerih precej izvira se iz socializma, imajo delovno silo za minimalca, slabo placane inzenirje in toliko razvoja da ravno gredo v korak s casom.

Razni akrapovici in pipistreli so izjema, ki je v zunanjetrgovinski bilanci pickin dim.

Mi smo nemski tip gosporarstva, ne kalifornijski!

Meni je vse to jasno, zato me ne čudi da se mladi odločajo za bolj uporabne in tudi bolj plačane poklice.
Če pogledaš, danes je bil v Financah objavljen vpis na slovenske fakse. Skoraj pri vseh je več vpisanih kot je razpoložljivih mest, celo na strojništvu, no razen na matematiki in fiziki. Pa še tam jih bo večina končala nekje v IT kot programerjev, tehnologov ipd. Škoda truda in tega se večina zaveda.