[bc123a]
> [vickibedi]
> > [bc123a]
> > > [vickibedi]
> > > Čudna izpeljava. A po tvoje torej ko mlad človek najema stanovanje tudi postane dražji za najemnino ? Plače določa trg. Dokler se bo dalo dobiti inženirja za 800 EUR bodo plače pač takšne.
> >
> > Mlada delovna sila je tam, kjer otroci zivijo pri starsih, cenejsa, to je menda jasno.
> >
> > Vpliv pa je obojesmeren. Ljudje gredo delat za ta denar, ker imajo diplomo v rokah, sluzbe pa so kakrsne so.
> >
> > Zato pa je recimo vpis na naravoslovje in tehniko ze leta in leta katastrofa.
>
> Vpis na naravoslovje je slab predvsem zato, ker mladi razmišljajo utilitarno, za kar jih sicer ne krivim, pa vendarle, morda se bo to spremenilo... morda pa tudi ne. Gre pa zato, da je pri naravoslovju vložek razmeroma večji, začetne plače pa praktično nič boljše kot v ekonomiji ali pravu. Kasneje se lahko razmerje celo poslabša v škodo tehničnega kadra. Mladi razumejo, da se z mehkimi znanji danes doseže več, kot so to trdokorne tehnikalije. Popularne bodo hibridne znanosti za katere ne bo potrebno toliko trdega dela.

Aha, in ti tisti dve tretjini nezaposljivih druzboslovnih diplomantov stejes med hibridne znanosti brez trdega dela?

V bistvu ne, pod hibridnimi znanostmi sem imel v mislih bolj različne podatkovne znanstvenike, spletne stratege, UX virtuoze in podobne umetnike. Za razliko od klasičnega hardcore znanstvenika, ki najprej 5 let preklada diferencialne enačbe, potem naslednjih 5 let po 12 ur na dan visi na masnem spektrografu...da bi nazadnje ugotovi da: 1. ni še ničesar izumil, 2. ni ne vem kaj zaslužil, 3: še svoji mami ne zna razložiti kaj dela..
(pa ne da bi imel kaj proti prvim, še manj drugim :)

vse delo, ki se na trgu ponuja je trdo. ce ni trdo, ga prej ali slej delodajalci ne rabijo vec.

To drži, je pa relativno kaj trdo delo je. Za dobrega tisočaka neto bo programer delal en mesec, gradbenik se bo plazil po gradbiščih, advokat bo toliko računal za tipsko kupoprodajno pogodbo, dober tržnik bo toliko lahko zaslužil lahko z enim poslovnim kosilom.

[vickibedi]
V bistvu ne, pod hibridnimi znanostmi sem imel v mislih bolj različne podatkovne znanstvenike, spletne stratege, UX virtuoze in podobne umetnike. Za razliko od klasičnega hardcore znanstvenika, ki najprej 5 let preklada diferencialne enačbe, potem naslednjih 5 let po 12 ur na dan visi na masnem spektrografu...da bi nazadnje ugotovi da: 1. ni še ničesar izumil, 2. ni ne vem kaj zaslužil, 3: še svoji mami ne zna razložiti kaj dela..

Mesas cisto neprimerljive stvari. UX inzenirja in bazicnega raziskovalca? Daj prosim no... UX inzenir lahko razvija nek UI neke brezvezne zastonjkarske mobi aplikacije, nekdo drug pa lahko s pomocjo masnega spektrografa isce nov revolucionaren material (kot je bil recimo teflon).

Vse kar si napisal dejansko kaze na razliko med aplikativnimi (torej development) deli in raziskovalnim (research). Seveda je jasno, da so aplikativci bolj uporabni za industrijo.

Ampak a mislis da je nacrtovanje enega nosilca ki bo nosil avtomobilsko os neko blazno navdusujoce in kariero-izpolnjujoce delo? Je pac delo, zoprno, pa se odgovorno, in nekdo ga pac mora delati.

To drži, je pa relativno kaj trdo delo je. Za dobrega tisočaka neto bo programer delal en mesec, gradbenik se bo plazil po gradbiščih, advokat bo toliko računal za tipsko kupoprodajno pogodbo, dober tržnik bo toliko lahko zaslužil lahko z enim poslovnim kosilom.

Poglej, spet primerjas neprimerljivo. Dobre trznike in advokate ter slabe programerje in gradbenike. Skoraj vsak programer lahko dobi sluzbo (ne samo dober), prezivijo pa samo najboljsi trzniki in pravniki.

Poglej si malo komponente slovenskega izvoza in konkurencnosti. Slovenijo nad vodo drzijo velika izvozna podjetja, katerih precej izvira se iz socializma, imajo delovno silo za minimalca, slabo placane inzenirje in toliko razvoja da ravno gredo v korak s casom.

Razni akrapovici in pipistreli so izjema, ki je v zunanjetrgovinski bilanci pickin dim.

Mi smo nemski tip gosporarstva, ne kalifornijski!