Razmišljanje avtorja pozdravljam, čeprav je do realizacije še daleč. Ni problem pravne oblike, niti ni potrebe po neprofitnosti. Problem bo nastal v standardih. Ostanimo samo pri izobraževanju. Koliko stane izobraževanje ekonomista, koliko učitelja, koliko igralca itd. Poenostavimo in recimo da enako. (Če ni enako bo že prvi mega zaplet). Danes se pokrivajo stroški izobraževanja ustanove, ne pa stroški študenta. Ko bomo imeli te standarde študent dobil vavčer, ki ga bo nesel kamorkoli. Ne bo izbiral samo med Ljubljano, Mariborom, Koprom itd., pač pa tudi med Dunajem, Parizom, Prago, Londonom etc. Ker bo imel študent pravico izbire bo tudi sam odgovoren za zaposlitev po koncu študija, ne pa tako kot danes: Izobrazili ste me, zdaj me še zaposlite!
Če to uspemo udejanjiti na področju visokega šolstva, ne bo težko ista pravila udejanjiti tudi na osnovnošolski in srednješolski ravni, tudi v vrtcih ne. Končno bomo dosegli pravičnost za vse državljane enako. To bo tudi eden od temeljev UTD.
Ko isto zadevo realiziramo še na področju zdravstva in državljanske penzije smo zmagali. Dosegli smo UTD, na racionalen način in pomembno zmanjšali državno birokracijo
Strinjam se, da država ne more podariti premoženja zasebnikom, lahko pa ga prenese na pokojninski sklad in zavarovalni sklad za pokrivanje luknje, ki jo je ustvarila. Zasebniki najemajo to infrastrukturo in plačujejo najemnino.
Lahko bi rekli »simpl ko pasulj«, vendar verjetnost realizacije takih idej trenutno ne presega enega procenta.