[bc123a]
> [sopranos]
> Hvala za popravek. Je bil tak skok v nakladi, da sem pomislil, da je bilo to zaradi tega. A ste imeli takrat kakšno hudo marketinško akcijo? Ker ste za skoraj 50% dvignili naklado.

So imeli akcije, jaz se se spomnim da sem dobil kar od potovalne agencije Collegium obvestilo "Akcija, Finance eno leto zastonj" (pazi, slo je za tisk, digital takrat je bil v veliki meri odprt, tako da je to bilo povezano z dejanskimi stroski dostve papirja za zavijanje solate :)

Sem sel Gustla vprasat ce je for real in je rekel "no idea" :) Potem sva skupaj ugotovila da je ponudba for real :)

In ja, sem dobil potem 200+ izvodov zastonj, potem sem se pa narocil.

Jp. Takrat so bili oglasni prihodki printa cca 3x višji kot sedaj. Višje naklade so bile argument pri naročnikih. Če si našel nekoga, ki bi bral, tudi če dobiš plačano (oz bolj krite stroške) posredno, si to vzel, ker si s tem dobil več print oglasov.

Torej te "umetne" naklade so bile s precej nizkimi maržami, včasih ničelnimi, včasih celo "kupljena" naklada, torej ti si nekomu dostavljal časopis z izgubo, samo zato, da je bral, da si imel doseg in si dobil oglase, pod crto plus.

Potem se je pa oglasni trg ustavil in edino normalno je, da odrežeš presežno naklado, ki sama po sebi ne nosi denarja in je namenjena zgolj dosegu.

Zato je tudi možno, da časopisi kar preživijo (prvih) 50% padca naklade, čeprav izgleda to grozna cifra. Ker od tega itak niso živeli, zadaj pa so variabilni stroški - ni natisnjeno in dostavljeno, ni stroška.

Jeba je, ko izgubiš 50% print oglasov, ker tu pa ni kaj dosti variabilnih stroškov. Cajtng, fiksni strošek, je narejen in gre ven, pa če je v njem 10 ali 5 oglasov. Vsaka prazna stran je "izguba". Lahko celo dvojna, če ne tanjšaš časopisa, ker ga moraš z dodatno vsebino nafilat, torej še ekstra stroški.

Tako da te cifre o padcih naklade z vrha je vseeno za jemat malo z rezervo. Pri nakladah ni tako grozno, kot izgleda (daleč od potice, sicer), vmes nas je večina še dvigovala cene, profit margin je lahko ponekod celo tam tam.

Oglasi so jeba.

Je pa padec naklad super futr za razne privoščljivce, vsaj ena korist :)

In običajen disklejmer - ne, to ni Only in Slovenia...

digiday.com/publishe...s-5-years/

"The Economist has also saved by cutting 100,000 bulk print sample copies that would originally have been gratis in high-end hotels or on flight."

[Gustl]
> [bc123a]
> > [sopranos]
> > Hvala za popravek. Je bil tak skok v nakladi, da sem pomislil, da je bilo to zaradi tega. A ste imeli takrat kakšno hudo marketinško akcijo? Ker ste za skoraj 50% dvignili naklado.
>
> So imeli akcije, jaz se se spomnim da sem dobil kar od potovalne agencije Collegium obvestilo "Akcija, Finance eno leto zastonj" (pazi, slo je za tisk, digital takrat je bil v veliki meri odprt, tako da je to bilo povezano z dejanskimi stroski dostve papirja za zavijanje solate :)
>
> Sem sel Gustla vprasat ce je for real in je rekel "no idea" :) Potem sva skupaj ugotovila da je ponudba for real :)
>
> In ja, sem dobil potem 200+ izvodov zastonj, potem sem se pa narocil.

Jp. Takrat so bili oglasni prihodki printa cca 3x višji kot sedaj. Višje naklade so bile argument pri naročnikih. Če si našel nekoga, ki bi bral, tudi če dobiš plačano (oz bolj krite stroške) posredno, si to vzel, ker si s tem dobil več print oglasov.

Torej te "umetne" naklade so bile s precej nizkimi maržami, včasih ničelnimi, včasih celo "kupljena" naklada, torej ti si nekomu dostavljal časopis z izgubo, samo zato, da je bral, da si imel doseg in si dobil oglase, pod crto plus.

Potem se je pa oglasni trg ustavil in edino normalno je, da odrežeš presežno naklado, ki sama po sebi ne nosi denarja in je namenjena zgolj dosegu.

Zato je tudi možno, da časopisi kar preživijo (prvih) 50% padca naklade, čeprav izgleda to grozna cifra. Ker od tega itak niso živeli, zadaj pa so variabilni stroški - ni natisnjeno in dostavljeno, ni stroška.

Jeba je, ko izgubiš 50% print oglasov, ker tu pa ni kaj dosti variabilnih stroškov. Cajtng, fiksni strošek, je narejen in gre ven, pa če je v njem 10 ali 5 oglasov. Vsaka prazna stran je "izguba". Lahko celo dvojna, če ne tanjšaš časopisa, ker ga moraš z dodatno vsebino nafilat, torej še ekstra stroški.

Tako da te cifre o padcih naklade z vrha je vseeno za jemat malo z rezervo. Pri nakladah ni tako grozno, kot izgleda (daleč od potice, sicer), vmes nas je večina še dvigovala cene, profit margin je lahko ponekod celo tam tam.

Oglasi so jeba.

Je pa padec naklad super futr za razne privoščljivce, vsaj ena korist :)

In običajen disklejmer - ne, to ni Only in Slovenia...

digiday.com/publishe...s-5-years/

"The Economist has also saved by cutting 100,000 bulk print sample copies that would originally have been gratis in high-end hotels or on flight."

A veš kaj mene zanima. Ali imate kakšne raziskave kako se spreminjajo bralne navade? Ker takole na prvo žogo bi rekel, da so ljudje včasih več brali in tudi gledali raznih novic. Opažam, da so mlajše generacije veliko manj informirane o nekih splošnih zadevah, o dogajanju v družbi. Jih zanimajo bolj lahkotne vsebine.
In da to upadanje naklad časopisov ni samo posledica tehnoloških sprememb, ampak tudi generacijskih sprememb. Pa tudi to se mi zdi, da tudi če bi bile vse vsebine v video obliki, da se stvari prav bistveno ne bi spremenile.