[sreckos]
Ja, veliko je tega: tiste vejice, imena jezikov in mesecev z veliko začetnico, saški odvisnik al' kako se že reče, vzkliki (slavni WTF, ROFL), pritrdilnica (jasno, samo OK!), popolno besedišče spolnosti s ponašenim fakom in tako dalje.

Tista pritrdilnica ali izraz strinjanja OK morda koga moti, koga drugega manj, saj je že povsem internacionalizirana. Precej bolj pa moti tisti tipično čifurski "v redu". Kleno slovensko se reče "prav", vendar ima večina Slovencev** z (raz)umevanjem tega "prav" hude hude težave. Preprosto jim ne potegne.

** ali kot se dandanes naravnost nagravžno reče "imajo številni Slovenci". Res, gravž, ki izvira iz topoumnosti!

/.../
Podlaga za to je v naši črno-beli in z žico zvezani veličastni kulturi, na kateri "temeljimo".

Dolga, celo neskončna debata ...

[tasilo]
Tista pritrdilnica ali izraz strinjanja OK morda koga moti, koga drugega manj, saj je že povsem internacionalizirana. Precej bolj pa moti tisti tipično čifurski "v redu". Kleno slovensko se reče "prav", vendar ima večina Slovencev** z (raz)umevanjem tega "prav" hude hude težave. Preprosto jim ne potegne.

Dragi Tasilo, vedno me zbode pri srcu, kadar se ne morem strinjati s teboj, ampak tako pač pride, bogpomagaj. Po tvojem mnenju izrazito "čifurski v redu" in kleni slovenski "prav" me močno spominjata na nemška "in Ordnung" in "richtig".

www.wissen.de/synonym/okay
www.dict.cc/?s=In+Ordnung
synonyme.woxikon.de/...ichtig.php

Moj slaboten spomin na nekaj neprešpricanih šolskih ur zgodovine me kaj lahko vara, a vendar tvegam s trditvijo, da so naši slovenski predniki v tej deželi dlje časa bivali z/pod nemško govorečimi kot pa s "čifursko" govorečimi.

** ali kot se dandanes naravnost nagravžno reče "imajo številni Slovenci". Res, gravž, ki izvira iz topoumnosti!

Tudi za številnost se bom zatekel k jezikom severnih in zahodnih, razvitejših in dlje časa civiliziranih narodov. Nemci imajo in tudi po želji in potrebi uporabljajo besedi viel in zahlreich, Angleži many in numerous, Francozi beaucoup in nombreux, Italijani tanto in numeroso itn. Če se za konec zatečem še k Pleteršnikovemu slovensko-nemškemu slovarju s konca 19. stoletja, to je precej pred kraljevino SHS, kraljevo diktaturo in potem še samoupravno despotovino Jugoslavijo, v njem najdem tole:

štẹvíłən, -łna, adj. 1) Zahlen-, Cig. (T.); štẹvȋłnọ razmerje, das Zahlenverhältnis, Cel. (Ar.); — numerisch, Cig. (T.); — 2) zahlreich, V.-Cig., Jan., M., nk.; — 3) = prešteven, zählbar, Jan. (H.).
fran.si/136/maks-ple...=številen

Zdaj ne bom zatrdil, da sem povsem ovrgel tvoji tezi o "čifurskem" poreklu in gravžu iz topoumnosti, menim pa, da sem ju toliko zamajal, da ju boš moral s pomočjo Hektorja in Lektorja dodatno podkrepiti.