Namesto, da bi področja, ko se gre za državne nepremičnine združevali jih čedalje bolj drobimo. V Sloveniji se žal še vedno odvija vračanje kmetijskih zemljišč in gozdov v skladu z Zakonom o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov. Že sedaj obstajajo težave kadar je po vrsti rabe delno kmetijsko ali gozdno in delno vodno zemljišče. V vseh primerih gre za državno last. Ker pa sta že sedaj različna upravljavca za kmetijska in gozdna zemljišča ter za vodna zemljišča, je vračanje zemljišča, ki v naravi predstavlja vse naštete vrste rabe precej težavno. če bo država postavila še enega upravljavca, bo verjetno še težje. Seveda je po pravni plati to mogoče urediti tako, da sta podpisnika oba upravljavca. vendar pa bo nastopila težava potem, ko bo zemljišče prevzelo več upravljavcev. Ali bodo delali odmere samo zato, da bo vsak vrtnar imel ograjen "svoj" vrtiček. To bi seveda zahtevalo ogromno proč vrženega denarja, saj gre vendarle v vseh primerih za državno premoženje. In zakaj v Sloveniji ne pristopamo k sprejemanju zakonodaje bolj odgovorno. Najprej bi morale biti izvedene resnično strokovne in neodvisne simulacije in analize.Ne samo tiste, ki jih izdela skupina, ki želi spremembo. Ta analiza pri vsej verjetnosti ni objektivna.Potrebno je najprej preveriti kaj bo novi zakon ali sprememba zakona pomenila v praksi(negativne in pozitivne posledice) in se šele potem odločiti ali se zakon sprejme ali ne. Skrajni čas bi že bil, da tisti, ki predlagajo nek zakon tudi odgovarjajo. Verjetno bi bil skrajni čas, da tudi člani parlamenta prevzamejo odgovornost za sprejete slabe zakone, ki državi in večini državljanov prinesejo več škode kot koristi.