Se strinjam.

VIR: www.vinkogorenak.net...more-12931

Današnja odločitev finančnega ministra Mramorja, da »ponudi« odstop s položaja finančnega ministra, je načrtovana in s Cerarjem dogovorjena odločitev. Če bi Mramor imel resen namen, da bi odstopil, potem bi nepreklicno odstopil, tako pa je Cerarju le »ponudil« odstop. Cerar pa ga ni sprejel. Jasno je torej, da sta se za ponudbo odstopa, da bi pomirila javnost, dogovorila. Na potezi je torej kriminalistična policija.
Ta je že sporočila, da je izplačevanje dodatkov za pripravljenost na Univerzi v Ljubljani, že vzela pod drobnogled. Toda glede na dane razmere v kriminalistični policiji je pričakovati, da bomo čez kakšnega pol leta obveščeni, ali pa še to ne, da je kriminalistična policija na državno tožilstvo v zvezi s tem podala »poročilo«. To bi pomenilo, da kriminalistična policija ni zaznala sumov kaznivih dejanj.
Toda poglejmo realnost. 257. člen Kazenskega zakonika (Zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic) pravi takole:
»(1) Uradna oseba ali javni uslužbenec, ki, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobila kakšno nepremoženjsko korist ali da bi komu prizadejala škodo, izrabi svoj uradni položaj ali prestopi meje uradnih pravic ali ne opravi uradne dolžnosti, se kaznuje z zaporom do enega leta.
(2) Če storilec z dejanjem iz prejšnjega odstavka povzroči večjo škodo ali huje prekrši pravice drugega, se kaznuje z zaporom do treh let.
(3) Uradna oseba ali javni uslužbenec, ki, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobila protipravno premoženjsko korist, izrabi svoj uradni položaj ali prestopi meje uradnih pravic ali ne opravi uradne dolžnosti, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let.
(4) Enako kot v prejšnjem odstavku se kaznuje storilec iz prejšnjega odstavka, ki izkoristi svoj položaj ali vpliv za nezakonito povečanje lastnega premoženja v večji vrednosti.
(5) Če je storilec z dejanjem iz tretjega in četrtega odstavka pridobil sebi ali komu drugemu veliko protipravno premoženjsko korist in je hotel pridobiti tako korist, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let«.
257/a člen (Oškodovanje javnih sredstev) pa pravi takole:
»(1) Uradna oseba, javni uslužbenec ali druga pooblaščena oseba uporabnika javnih sredstev, ki pri naročanju, pridobivanju, upravljanju teh sredstev ali razpolaganju z njimi, zavestno krši predpise, opušča dolžno nadzorstvo ali kako drugače povzroči ali omogoči nezakonito ali nenamensko uporabo javnih sredstev, čeprav predvideva ali bi morala in mogla predvidevati, da lahko za javna sredstva zaradi tega nastane večja premoženjska škoda, in ta res nastane, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let in z denarno kaznijo.
(2) Če je zaradi dejanja iz prejšnjega odstavka nastala velika premoženjska škoda, se storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let in z denarno kaznijo.
(3) Uporabnik javnih sredstev po tem členu je pravna oseba javnega prava ali njena enota ali pravna oseba zasebnega prava ali zasebnik, če s temi sredstvi ali na njihov račun izvaja javno službo ali druge dejavnosti v javnem interesu ali zagotavlja javne dobrine na podlagi koncesije ali druge izključne ali posebne pravice.
(4) Javna sredstva po tem členu so nepremičnine, premičnine, denarna sredstva, terjatve, kapitalske naložbe in druge oblike finančnega premoženja države, samoupravne lokalne skupnosti, Evropske unije ali druge pravne osebe javnega prava«.
V zvezi s tem je pomemben še 258. člen, ki pravi takole:
»Uradna oseba ali javni uslužbenec, ki zavestno krši zakone ali druge predpise, opušča svoje nadzorstvo ali kako drugače očitno nevestno ravna v službi, čeprav predvideva ali bi morala in mogla predvidevati, da lahko nastane zaradi tega hujša kršitev pravic drugega ali škoda na javni dobrini ali premoženjska škoda, in res nastane kršitev oziroma večja škoda, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh let«.
Ste v početju Mramorja prepoznali tovrstnega osumljenca storitve kaznivega dejanja? Če je vaš odgovor »da«, potem je vaš odgovor enak mojemu. Kakšen pa bo rezultat dela kriminalistične policije? Če želijo kakorkoli zaviti na pot etičnosti, strokovnosti in zakonitosti, potem bi moral biti rezultat njihovega dela točno takšen. Zoper Mramorja bi morali podati kazensko ovadbo, za katero od teh kaznivih dejanj. Glede na današnje odzivanje pa tudi zoper Cerarja, za prikrivanje ali morda za pomoč pri storitvi omenjenega kaznivega dejanja.