[Breiva]
Vse je odvisno od tega, kje hotel stoji.

Če bi tak hotel, kot je Šport hotel, stal npr. na Dunaju in bil primerno urejen, bi gotovo delal z visokim dobičkom. Ker pa stoji v taki vukojebini, kot je Postojna, pa po mojem mnenju nikoli ne bo delal z dobičkom. V Postojni nimaš kaj početi, ogledaš si postojnsko jamo in potem rečeš adijo. Če pa nameravaš prenočiti, pa boš gotovo v hotelih ob jami.

Meni je Postojna nekako antipatično mesto, tam se nisem nikoli dobro počutil. Ustavil sem se le tu pa tam na kavo, predno je bila avtocesta, dalj časa pa nikoli nisem bil tam.

Jaz sem šel gledati bilance nekaterih hotelov na Gorenjskem. Prometa imajo tam med 200.000 in 300.000 EUR. Take stavbe stanejo med 500.000 in 1.000.000 EUR minimalno.

Kvadratura za ogrevanje je kar precejšnja. Plačevati morajo razne RTV in SAZAS prispevke. Odprto morajo imeti 7 dni na teden, kar pomeni kar nekaj osebja. Potem je tukaj še tekoče vzdrževanje in čiščenje. Pa po hotelih ti zmanjka toliko in toliko brisač. Pa davek na nepremičnine (oz. NUSZ), ki se je v teh dotičnih občinah, ki sem jih gledal, v zadnjem letu podvojil. Booking.com ti vzame med 20 in 25%.

Druga zgodba je recimo nakup hotela iz stečajne mase. Ko je recimo prejšnji lastnik zadevo uredil za milijon ali dva EUR, nato pa kupiš za recimo 500.000 EUR. In da recimo narediš potem za ene 400.000 EUR prometa, ker si zraven pripojil še kakšen že utečen posel. Potem se da kar lepo delati.

Ampak tistega kar jaz v Sloveniji ne razumem, so investicije, ki so vredne nekajkratnikov letnega prometa hotela.

[sopranos]
Jaz sem šel gledati bilance nekaterih hotelov na Gorenjskem. Prometa imajo tam med 200.000 in 300.000 EUR. Take stavbe stanejo med 500.000 in 1.000.000 EUR minimalno.

Kvadratura za ogrevanje je kar precejšnja. Plačevati morajo razne RTV in SAZAS prispevke. Odprto morajo imeti 7 dni na teden, kar pomeni kar nekaj osebja. Potem je tukaj še tekoče vzdrževanje in čiščenje. Pa po hotelih ti zmanjka toliko in toliko brisač. Pa davek na nepremičnine (oz. NUSZ), ki se je v teh dotičnih občinah, ki sem jih gledal, v zadnjem letu podvojil. Booking.com ti vzame med 20 in 25%.

Prvic, tisto na cemer prosperira ali pade hotelski biznis, je pokrivanje fiksnih stroskov. Ce moras v dveh ali treh tednih poleti zasluziti za to, da ogrevas celo stavbo pozimi, si ze v izhodiscu zajebal.

Ce imas hotel z zelo variabilno zasedenostjo, ga ne mores ogrevati s centralno kurjavo, ampak je treba najti nacin za vsako sobo posebej. Tudi ce je drago ko deluje (npr. elektricno gretje) - vazno je, da ne stane skoraj nic, ko imas sobo prazno. Poceni hoteli velikih hotelskih verig imajo vsi elektricne radiatorje ali pa elektricno zracno gretje v sobah (Ibis, Ibis budget, Travelodge recimo). V zda sem videl celo 5* hotel, ki je imel edini nacin ogrevanja masivno klimo v vsaki sobi posebej.

Potem, variabilno stevilo personala. To pomeni da ne mores imeti na recepciji enega univ. dipl. receptorja, ki samo stoji v pozoru za goste, ampak mora biti hotel (ce je srednje ali nizje kategorije) organiziran tako, da ta receptor lahko dela se kaj drugega. Ibis, Travelodge, Holiday Inn Express - v vseh teh hotelih je receptor obenem tudi barman in v nekaterih hotelih streze celo hrano 24/h, z dostavo v sobe (seveda gre za razne microwave-ready stvari, ampak ce si lacen ob 2 uri ponoci, pac ne mores biti izbircen).

Ce imas v hotelu bazen, ga ne mores imeti odprtega 4 ure na dan, ampak ga imas odprtega 18 ur na dan, ker stane te isto (pri cemer ne vem, ali je v sloveniji obvezno imeti resevalca iz vode, zna biti da smo tudi tu posebnezi, v tujini nikjer nisem videl resevalca na dolznosti 24/7, v hotelskih bazenih je pac telefon in knof za klice v sili ter videonadzor).

Ce imas hotel pravilno organiziran, se ti splaca imeti tudi 10% zasedenost, ampak bistvo je, da morajo biti fiksni stroski pac majhni.

Kar vidim v sloveniji hotelirjem enostavno primanjkuje znanja (ali pa so hoteli tehnolosko zastareli) za nizanje fiksnih stroskov na nacin, ki ne prizadene izkusnje gosta.

Poleg tega je prednost ce si velika hotelska veriga in lahko sezonska nihanja kompenziras s premescanjem personala med hoteli. Ce imas recimo hotele tako v zimskih kot v letnih turisticnih destinacijah, potem lahko personal premikas tako, da jih imas tam, kjer so gosti. To recimo dela Kempinski.