Vaš odgovor je edini, žal, ki ni žaljiv, hujskaški. Nič nimam proti mnenjem PROTI, dokler so razumni, nežaljivi in omogočajo strpno razpravo.

Vsem, ki so prepričani, da otrok potrebuje samo in zgolj mamo in očeta, pa sporočam še to: od rojstva naprej sem živel brez očeta, le z mamo in tetami. Oče je odšel, ker je bil tako zelo odgovoren, da je zaplodil hkrati še enega otroka z drugo žensko, in pozneje še nekaj nezakonskih otrok, in za nekatere nikoli ni skrbel. Zakaj bi otroci potrebovali takšne očete? Noben otrok si ne zasluži takšnega očeta. In če bosta dva očeta ali dve mami odgovorno skrbeli za otroke, bo to največ, kar otrok lahko dobi.

Aleš Čakš, novinar in urednik na Financah

To je to. Tete ne morejo nadomestiti oceta.

[ac8]
Vaš odgovor je edini, žal, ki ni žaljiv, hujskaški. Nič nimam proti mnenjem PROTI, dokler so razumni, nežaljivi in omogočajo strpno razpravo.

Vsem, ki so prepričani, da otrok potrebuje samo in zgolj mamo in očeta, pa sporočam še to: od rojstva naprej sem živel brez očeta, le z mamo in tetami. Oče je odšel, ker je bil tako zelo odgovoren, da je zaplodil hkrati še enega otroka z drugo žensko, in pozneje še nekaj nezakonskih otrok, in za nekatere nikoli ni skrbel. Zakaj bi otroci potrebovali takšne očete? Noben otrok si ne zasluži takšnega očeta. In če bosta dva očeta ali dve mami odgovorno skrbeli za otroke, bo to največ, kar otrok lahko dobi.

Aleš Čakš, novinar in urednik na Financah

Glede na to kako se ta zadeva z leti razvija se pojavi vprašanje kaj sledi.Da bodo čez nekaj let lahko za otroka skrbeli trije,štirje ali več očetov?

[ac8]
Vaš odgovor je edini, žal, ki ni žaljiv, hujskaški. Nič nimam proti mnenjem PROTI, dokler so razumni, nežaljivi in omogočajo strpno razpravo.

Vsem, ki so prepričani, da otrok potrebuje samo in zgolj mamo in očeta, pa sporočam še to: od rojstva naprej sem živel brez očeta, le z mamo in tetami. Oče je odšel, ker je bil tako zelo odgovoren, da je zaplodil hkrati še enega otroka z drugo žensko, in pozneje še nekaj nezakonskih otrok, in za nekatere nikoli ni skrbel. Zakaj bi otroci potrebovali takšne očete? Noben otrok si ne zasluži takšnega očeta. In če bosta dva očeta ali dve mami odgovorno skrbeli za otroke, bo to največ, kar otrok lahko dobi.

Aleš Čakš, novinar in urednik na Financah

Gospoda Čakš, kaj misliš, da bodo doživeli fantki, ki bodo imeli dva očeta in jih bo eden od očetov začel otipavati? Kaj misliš, kakšne posledice in traume bodo imeli taki otroci v poznejšem življenju?

Vem, da bo ta moj post brisan, a ga bom vseeno odposlal.

Lp, IBr

[ac8]
Vaš odgovor je edini, žal, ki ni žaljiv, hujskaški. Nič nimam proti mnenjem PROTI, dokler so razumni, nežaljivi in omogočajo strpno razpravo.

Vsem, ki so prepričani, da otrok potrebuje samo in zgolj mamo in očeta, pa sporočam še to: od rojstva naprej sem živel brez očeta, le z mamo in tetami. Oče je odšel, ker je bil tako zelo odgovoren, da je zaplodil hkrati še enega otroka z drugo žensko, in pozneje še nekaj nezakonskih otrok, in za nekatere nikoli ni skrbel. Zakaj bi otroci potrebovali takšne očete? Noben otrok si ne zasluži takšnega očeta. In če bosta dva očeta ali dve mami odgovorno skrbeli za otroke, bo to največ, kar otrok lahko dobi.

Aleš Čakš, novinar in urednik na Financah

In to, kar si, so posledice tega, kar se ti je dogajalo.

Zasovražil si ženske, ker niso zmogle tvojemu očetu reči ne. Ironija pa je ta, da si se prav zaradi tega odločil za moškega, da boš ti lahko prenašal vse, kar ženske niso zmogle. Čudna so pota človeške psihe.

Aleš, očitno so vam ženske, ki so vas vzgajale, uspele privzgojiti mržnjo do lastnega očeta. Zdaj tudi bolje razumem vaše pisanje. Ne smem napisati več, ker velja volilni molk. Samo to: ste tipičen predstavnik... Žal mi je za vas, a počasi bo treba odrasti. Kot je rekel pok. dr. Jože Felc: človekova usoda je odvisna od njegove substance (staršev) in ciljev. Nisem tole dobro napisala, morala bi še enkrat brat dr. Felca. Smisel njegovih besed je pa pravi.

Še nekaj moram reči: upam, da bo še kdo prebral, ker je stara tema. Ocenjujem, da to ni kršenje volilnega molka, če povem tudi svojo zgodbo: tudi jaz sem samohranilka. Čeprav sem imela ves čas podporo svoje družine, pa sem v tistem času nekaj pogrešala: strokovno pomoč kakšne državne inštitucija, morda CSD - pa tam je nisem dobila. Tam so paragrafarji, ti pa rabiš, da te nekdo spremlja v tvoji bolečini in ti pomaga, da svoje žalosti ne pretočiš v jezo in nagajanje "bivšemu". Ranjen nisi dober vzgojitelj svojemu otroku. Žalujoči imajo n. pr. svoje klube, imajo možnost poiskati strokovno pomoč - vsaj pred 30 leti pa samohranilke nismo imele nikogar, ki bi nam strokovno pomagal. Debate na različnih forumih so vse tekle v smer obtoževanja in izsiljevanja "bivšega", kar zagotovo pusti posledice na nič krivih otrocih.

Mogoče ste pa vi dokaz da samo tetam ponavadi ne rata ;)