[jure1943]
Moje vprašanje se veže na informacijo, da se pojavljajo govorice, da ima NLB še nadaljnjih 5 mlrd evrov nepokritih kreditov oz. slabih terjatev. Vprašanji sta dve: 1. ali so ti novi slabi krediti nastali PO striženju in 2. če so bili ti krediti odobreni PRED tem, ali so bili v stresnih testih upoštevani ali ne? Ker metodologija stresnih testov ni znana (?) je verjetno na to vprašanje težko odgovoriti. Zanima pa me komentar obeh primerov (5 mlrd novih slabih terjatev je bilo upoštevanih pri stresnih testih oz. ni bilo upoštevano).
Hvala za odgovor

BS tukaj igra na to, da javnost koncepta slabih terjatev ne razume, in to nerazumevanje je mnogoplastno. Bom poskusil z vseh vidikov, pa se že vnaprej opravičujem da bo zato malo daljše.

1) Znesek 5 mrd ni NLB, temveč v vseh bankah v Sloveniji skupaj ( www.rtvslo.si/gospod...ema/379431 ). V NLB je slabih terjatev 1.5 mrd, od tega so že oslabljene v višini 1 mrd in še neostabljene v višini 500 mio ( forum.finance.si/?m=...924&single ). Znaten kos tega je še iz časov pred striženjem (glej tč 5).

2) Če bi BS uporabljala klasično metodologijo, po kateri so o slabih terjatvah poročali prejšnja leta, bi bila številka 3.5 mrd evrov, ampak 5 mrd evrov se sliši bolj strašljivo in BS izpostavlja to številko.

3) Tudi če pustimo ob strani, zakaj BS na to številko opozarja ravno zdaj, ostane vprašanje, zakaj tako udarno razglaša, da je slabih terjatev veliko, čeprav je pri slabih terjatvah najpomembnejši trend in se obseg slabih terjatev dejansko zmanjšuje (glej link RTVSLO pod točko 1)

4) Kot že nakazano v točki 1, BS v svoji demagogiji tudi "pozabi" povedati, da je za perspektivo poslovanja vsake banke bistveno, koliko ima neoslabljenih slabih terjatev, torej koliko med vsemi slabimi terjatvami jih je še nepokritih z oslabitvami. Pri NLB tako problem ni velik 1.5 mrd, ampak 500 mio morebitne dodatne izgube, pa še to le, če iz vseh slabih terjatev skupaj ne bi uspela iztržiti niti evra (glej še tč. 6). Empirika pa je taka, da banke letno približno tretjino tega, kar oblikujejo novih oslabitev, starih oslabitev odpravijo - poglej recimo poročila NKBM, ki edina v bilancah razčleni oblikovane in odpravljene oslabitve, druge banke pretežno poročajo le o neto (t.j. oblikovane minus odpravljene), zato je dvotretjinska pokritost slabih terjatev z oslabitvami dokaj objektivna.

5) Med splošno populacijo velja tudi napačna percepcija, da se slabe terjatve s tem, ko je banka dokapitalizirana, nekako "izboljšajo". Slaba terjatev je slaba terjatev in če je bila družba X banki dolžna 1 mio in je zamujala s plačilom več kot 90 dni, je to pomenilo slabo terjatev v višini 1 mio EUR. In če ta banka potem dobi 1 mio, ali pa 1 mrd dokapitalizacije, to nič ne spremeni dejstva, da ima še vedno do družbe X slabo terjatev v višini 1 mio.

6) Med splošno populacijo velja tudi napačna percepcija, da so slabe terjatve vse čisto ničvredne. Ne, kot že omenjeno štejejo sem krediti vseh prebivalcev ki zamujajo s poplačevanjem za več kot 90 dni, kar je pogosto odsev izgube službe; ko taka oseba spet najde delo, spet začne poplačevati in ta terjatev preneha biti slaba; če je banka nanjo že oblikovala oslabitev (kar se v bilanci kaže kot izguba), lahko to oslabitev tudi odpravi (kar se v bilanci kaže kot dobiček). In tega, kot že omenjeno, ni tako malo, v splošnem se približno tretjina terjatev, ki so v nekem trenutku okvalificirane kot slabe, spet spremeni v "dobre". Seveda včasih take osebe znova zaidejo v težave itd, ampak upam, da je poanta približno jasna.

7) Če povzamem, BS pri slabih terjatvah prikazuje statično (pa še tudi ne več čisto aktualno) stanje in namenoma "spregleda" trend izboljševanja, podobno kot je še lani tudi pri zadolženosti podjetij prikazovala leto ali dve stare podatke in "spregledala" novejše, tako da je šele letos povedala, da zdaj pa zadolženost podjetij ni več problem ( www.finance.si/8817063/ ), in podobno kot je pred dvema letoma pri BDP kazala statično (in več četrtletij staro) stanje in namenoma "spregledala", da je BDP že tri četrtletja prej nehal upadati in dve četrtletji prej tudi že začel rasti.

Upam, da sem uspel odgovoriti, in se opravičujem, če morda danes ne bom več utegnil odgovarjati.