SDS pri osebnih stečajih predlaga dolžnost dolžnika, da pojasni, kam je izginilo njegovo premoženje. V bistvu predlagajo, da se sam obesi.

Večji del članka je čisto ok, ampak tole je pa malo hudo:
1) Kdo že prosi za osebni sterčaj? Oseba, ki nima več denarja za poplačilo dolgov.
2) Zakaj oseba prosi za osebni tečaj? Ker s stečajem dobi nekaj ugodnosti, ki jih brez stečaja nima!
3) Zakaj bi torej stečajnemu sodniku ta oseba ne bi bila obvezana pojasniti na kakšen naćin je izgubila debnar? Je naredila slabe odločitve? Sevedae! Naj jih opiše! Zakaj jih je delala. Se je zadolževal? Zakaj? Je preveč zapravljala? S čim? Itd. In zakaj bi se sama obesila, če bi to povedala? Saj osebe ni nihče sili v a) slabe poslovne odlčitve in b) v prošnjo za osebni stečaj. Sodnik bo pač presodil, v kakšnih mesečnih obrokih (odstotkih prejemkov), na kakšen način in do kdaj bo oseba svoj dolg vračala. Neumnosti, požrešnosti in/ali nesposobnosti je treba pač plačati.

In predvsem mora stečajni sodnik natančno definirati, kaj si lahko človek v osebnem stečaju privošči med tem ko odplačuje dolgove!! VES denar, ki ga po osebnem stečaju dobiva stečajnik, mora biti pod kontrolo davkarije in sodišča ter se avtomatično nakazovati upnikom! Osebnemu stečajniku gre samo znesek, ki mu ga odobri sterčajni sodnik. Vse ostalo je nakladanje!