Če bi malo zlorabili Habermasa in Adorna bi rekli, da je Mramorjeva ekonomska znanost nazadovala v žalostno znanost. Praktična filozofija si s Habermasom prizadeva pojasniti moralni vidik s katerega vselej presojamo norme in ravnanja, da ugotovimo kaj je v enaki meri v interesu vsakogar in hkrati dobro za vse. Danes zagotovo vemo, da vse kaj je dobro in v interesu Štruklja in javnega sektorja, je slabo za vse ostale. Kaj naj storim oz. kaj naj storimo mi, ki nismo del slovenskega javnega sektorja? Pomembna je besedica »naj«, ker ne sprašujemo več o pravicah in dolžnostih , temveč smo zaskrbljeni in se vprašamo kaj bi morali storiti »za nas«, ki nismo na vrhu prehranske verige, kje kraljuje mramor – štrukljev parazitski javni sektor?