Naivni del gospodarstva je poslušal Mramorjava leporečja, njegova praksa je popolnoma drugačna, je pravi ropar in plenilec, je del javnega sektorja in to njegov najbolj trdi konzervativni profesorski del in na njegovi fakulteti je razvita Tajnikarjeva misel, da državo vedno moramo plačati, država je kot restavracija, v njej pijemo in jemo in plačamo zapitek, tudi če ne želimo, ker je hrana slaba in ima preveč kuharjev in natakarjev pa tudi Cerar kot šef kuhinje je zanič, glavni kuhar pa je eden od največjih lažnivcev, ki jih vlada premore. Pričakujemo bonitete na mobitele, parkirna mesta, toaletni papir...Minister Mramor ne pozablja je preprosto lažnivec in manipulator. Za konec, kaj je s profesorskimi honorarji, jih preiskujejo Klemenčičevi humoristi pardon kriminalisti?