[0410GenXi]
Kako se pa grški base in adverse scenario razlikujeta od slovenskega. Videl sem, da so imeli Grki predpostavke glede inflacije, padca GDP, nezaposlenosti, padca nepremičnin kot mi, ampak kako so bile števike postavljene v primerjavi z našimi? koliko standardnih odklonov stran?

Sem nameraval secirati tudi to, ampak bi bilo potem vsega preveč. Predpostavke so v tabeli 10 na strani 57 tukaj: www.bankingsupervisi...510.en.pdf

Za tekoče leto 2015 malo bodeta v oči predpostavki za letno inflacijo (HICP), ki sta -0.4% (baseline) in -0.7% (adverse), čeprav je bil dejansko HICP p.a. od januarja do avgusta vseskozi pod -1%, nekaj mesecev kar blizu -2%. Predpostavke za letos pri brezposelnosti in cenah nepremičnin so takole čez palec skladne z izmerjenim stanjem (brezposelnost ~27%, julija je bila izmerjena 25%, a je po koncu turistične sezone vsako leto skok; nepremičnine ~-7%, v prvem polletju je bilo ~-4%).

Najbolj vprašljive so napovedi za 2017, ker celo v adverse scenariju predvidevajo rast BDP (+0.3%) in upad brezposelnosti (za 0.6 o.t.), torej naj bi, če vprašaš ECB, v Grčiji celo po krepko pesimističnih ("severe yet plausible") pričakovanjih čez nekaj več kot eno leto že vse šlo na bolje. Pri Sloveniji so bili oktobra lani precej bolj pesimistični, za BDP so po adverse predvideli padec tako 2014 (-1.8%, čeprav je dejansko v letu 2014 že do oktobra, ko so to ocenjevali, zrasel za 2.3%!) kot 2015 (-1.3%, dejansko bo po zadnji oceni +2.6%!) in 2016 (-0.2%).

Je pa verjetno še bolj bistven pomislek ta, da je ECB štela grškim bankam v celoti v kapital tudi davčne dobropise iz naslova preteklih izgub, ki jih bodo lahko uveljavljale nekoč v prihodnosti, ko/če bodo dobičkonosne. V grobem: pričakovane davčne olajšave zaradi pretekle bilančne izgube se računovodsko lahko upošteva v kapital, vendar z velikim diskontom; Grčija, Italija, Portugalska in Španija (ravno taprave) pa so v zadnjih dveh letih sprejele zakonodajo, po kateri davčni urad bankam v ta namen izda davčne dobropise, ki dejansko pomenijo isto, računovodsko pa jih banke v celoti, torej brez diskonta, štejejo v kapital. ECB te problematike v poročilu o stresnem testu grških bank oktobra 2015 ni omenila niti z besedo, celo sploh ni navedla, koliko tega imajo, je pa iz drugih virov znano, da so imele marca tega za 13 milijard evrov ( www.ecb.europa.eu/pu...tal.en.pdf ), in če tega - kot bi se za "severe yet plausible" predpostavko spodobilo, saj je čisto možno, da bodo te banke še vsaj dve leti ustvarjale izgubo - sploh ne bi šteli v kapital, bi primanjkljaj presegel tistih 25 mrd EUR, kolikor je bilo določeno za zgornji zgornji maksimum primanjkljaja, pri katerem se bo te banke še reševalo, sicer gredo vse v stečaj ...