Prikaz samo enega sporočila - znotraj teme...

anon-207617 sporočil: 6.899
[usimoncic]
> [bobek13]
> > [usimoncic]
> > To je pa čisto res. Za moja dva otroka doslej država ni namenila še čisto nič. Vsaj Slovenija ne. Bojda bo Nemčija, ko bodo birokrati premleli vloge.
>
> to pa verjetno ne bo držalo... #olajšavazavzdrževanedružinskečlane ;-)

Res je. Z davčno olajšavo država letno zapleni jurja manj za prvega otroka in malce več še za drugega otroka. Glede tega se popravljam.

Verjetno se bodo našli še kakšni veseljaki, ki mi bodo navrgli, da država plačuje zdravstveno zavarovanje za moje otroke, pa morda še vrtec. Zdravstveno zavarovanje sama z ženo plačujeva zase, za svoje otroke in še za kakšnega zastonjkarja. Pri vrtcu pa je res država nekaj časa prispevala del premije (večino časa so sicer prebili v privatnem varstvu z registrirano dejavnostjo in brez subvencije). Vendar je potrebno poudariti, da je ta prispevek države bil precej manjši, kot bi bil moj davčni prihranek, če bi (po zgledu surovih kapitalističnih držav) jaz plačal ekonomsko ceno varstva, znesek pa uveljavljal kot davčno olajšavo, ker gre vendarle za strošek povezan z delom (torej nikakršno darilo države, le pošteno obračunavanje davka). Tako da moja izvorna trditev vendarle drži.

PS: Seveda lahko seštejemo vse družinske prihodke in jih delimo na družinskega člana, ter nato izračunamo efektivno obdavčitev. V tem primeru je z novimi družinskimi člani efektivna obdavčitev rahlo padla, dohodek na družinskega člana pa močno, kar znotraj dogme o pravični progresivni obdavčitvi ne moremo tretirati kot darilo, pač pa kot dodatno breme.
Ne razumeti, da je pišem osebno o tebi. Ampak si pa vzorčen primer (odgovarjam in nagovarjam pa tudi druge). Imaš dovolj visoke dohodke, in tvoja žena se nate dovolj zanese, da sta si lahko privoščila otroke s premislekom.

Če bi imela pol manjše dohodke in bi upala, da kdaj lahko postanejo večji - otrok morda ne bi bilo. Ker tista dva jurja in pol olajšave nista nikakršna spodbuda, sploh pa folk preden ima otroke tega ne gre računat. Razen za ljudi, ki jih potem imajo pet, in je to letno sedem ali osem jurjev, in živijo od tega.

Ampak takih ljudi je premalo, kljub forumskim strahovom pred brajdiči.

------

Pri teh stvareh ne gre za pravičnost, ampak za to, da bodo penzije in moč naroda šli "pravično" v 3PM, če ne bo otrok. Ni važno, katere spodbude so fair, katere niso fair, važne je samo da deluje.

Nemci se zanašajo na uvoz. Že nekaj desetletij.

Jaz bi se raje zanašal na proaktivni marketing z obilnim financiranjem in domačo produkcijo, ker smo premala in preveč ksenofobna država, da bi lahko uspešno uvažali in integrirali albance, srbe, makedonce... kdo drug pa gre raje v nemčijo.

Zadnjič sem razmišljal za koliko severna država oškoduje slovenijo, ko se trajno izseli mlad zdravnik, inženir, podjetnik - nekdo ki ima znanje in želi delati, star pa je med 25 in 30 let. Pomoje za približno 200 - 300 jurjev, ali pa več.

Neposredni odgovori na sporočilo št. 2553233

Strani: 1

anon-116402 sporočil: 4.340
[NemirniTujec]

Pri teh stvareh ne gre za pravičnost, ampak za to, da bodo penzije in moč naroda šli "pravično" v 3PM, če ne bo otrok. Ni važno, katere spodbude so fair, katere niso fair, važne je samo da deluje.

Nemci se zanašajo na uvoz. Že nekaj desetletij.
Jaz še vedno menim, da je poleg ne najboljše gospodarske situacije glavni problem totalno zjeb.... nepremičninski trg, kjer so glavni dobičkarji penziči, glavne žrtve pa mlade družine. V Nemčiji je situacija povsem identična slovenski. V obeh državah moraš za eno plesnivo betonsko luknjo garati celo življenje (če seveda hočeš živeti nekje, kjer lahko dobiš službo).


Jaz bi se raje zanašal na proaktivni marketing z obilnim financiranjem in domačo produkcijo, ker smo premala in preveč ksenofobna država, da bi lahko uspešno uvažali in integrirali albance, srbe, makedonce... kdo drug pa gre raje v nemčijo.
Točno tako! Z dodatkom, da bi bilo za razmisliti kako pritegniti kakšnega Slovenca iz tujine, da se vrne. Saj v resnici bi se mnogi radi vrnili, samo če bi bile pri nas neke normalne razmere za življenje.

Strani: 1