[najobj]
... Če sem kreativec, tega ne morem ugasniti po peti uri in si tega preprosto ne samo da ne morem privoščiti, tega si tudi ne želim. ...

... čuj, Pero ... evo, ampak če jaz besedo kreativec prav razumem, to ne moreš biti niti pred peto uro, če inspiracije za svoje kreacije do pete ure ne dobiš, ker je inspiracija zelo svojeglava gospa, ki na uro ne da kaj dosti ...

P.S.: sicer približno vem, kaj je Pero hotel povedat, ampak kljub temu nikoli nisem in nikoli ne bom razumel, kaj ti pomaga v premoženju izmerjen visoki standard, če pa ga ne moreš izkoristit, ker nimaš časa, ker moraš ves čas samo delat, da imaš še višji standard ... jebiga, jaz visoki standard razumem čisto drugače, pa zdaj sploh nisem pomislil na zdravje, ki ga v zameno za visoki standard skoraj nujno izgubiš ...

Kaj pomaga v premoženju izmerjen visoki standard?
Zelo, zelo pomaga pri hranjenju petelinje bolezni. Greš na kavo in na mizo vržeš pametni telefon. Koliko si dal za njega? Aha, 600 evrov, moj je bil 750. S tem mojim avtom pridem v Split v 6-tih urah in 33-tih minutah. Ajaaa, jaz sem prišel v 6-tih urah in 18-tih minutah.
Od kod pa si ti? Iz Ljubljane, pa prav iz Ljubljane? Nisi morda iz periferije?

In še in še takšnih globokoumnih razgovorov za kavarniškimi mizicami, ki me vedno znova spravijo v smeh in me spomnijo, kako so petelinčki v 70-tih letih na mizo metali ključe od fičkotov.

Ja, petelinja bolezen je hudo razširjena po naši deželici in treba jo je vedno znova hraniti in bogatiti bogate.