In danes se vse odvija tako kot se je doslej. Psi lajajo, bolje rečeno bevskajo, spremeni pa se ne popolnoma nič.
Dokler bomo imeli socialistično ureditev zdravstva bo pač tako, oziroma bo še slabše. Ko bo ljudem enkrat postalo jasno, da mora biti zdravstvena zavarovalnica, res zavarovalnica, ne pa nek socialistični zavod, ki ga upravljajo starci tipa Kožuhova, Semolič, Zemljarič in kar je še teh stricev in tet. Samo konkurenčne zdravstvene zavarovalnice bodo naredile red, ker se bodo borile za svoje kliente in njihovo dobrobit. Potem bo tudi prekleto vseeno ali je zdravstvena ustanova, ki izvaja zdravstvene storitve, javna ali privatna. Plačali bomo storitev in nekakšne imaginarne programe!
Do takrat bomo imeli pač zdravstvene ministre, ki jih bodo našli na odlagališčih zgodovine, ker sposobni in pošteni v ta skorumpiran sistem pač ne bodo vstopili. Toda do tja je še daleč, ker je rdeča mrena na očeh Slovencev huda dedna bolezen, ki je nočemo zdraviti, ker se bojimo jasnega in odkritega pogleda.
Dokaz za to je včerajšnja servilna okrogla miza o problemih UKC. Nekaj tako servilnega od Vide Petrovčič nisem pričakoval. Vse za ljubi kruhek!