Ne. In ne. :-) Če premisliš, zaradi tega seveda nisi idiot. Mimogrede, tudi če si še tako premislil, to nikoli ni pogoj, niti ni nujno, da boš dejansko preživel cel mesec! (Ne boš verjel, ampak lahko bi rekel - been there, done that ...) Glede tvoje zadnje trditve se vsekakor strinjam! Glede grške krize pa menim, da je široka javnost daleč od njenega pravega ozadja in vseh političnih tokov, ki tečejo v njenem Had(-es-)u, beri podzemlju ... Moja zgornja pripomba o "enem odstotku" bi recimo že lahko bila izvrstno izhodišče. Jaz bi se zato raje že bolj usmeril v prihodnost, kako šele bo takrat, ko se bo podobna zgodba, to je plenjenje s strani 1 %, najbrž dogajala Španiji, Italiji, pa morda Franciji in celo tudi Nemčiji sami. Tako se baje govori (in podobna vprašanja, debate oziroma namigi se takisto že pojavljajo).

To kar ti praviš, je drug problem, ki pa ga Grki ne želijo niti nočejo rešiti, njihovi voditelji pa veslo plovejo na isti barki, s tistimi, ki sprejemajo politiko tistih 1%. Problem tistega 1% je pri tistih, ki so za drobtinice iz njihovih miz, pripravljeni netiti vojne, širomašiti ljudi... problem je v tem, da te mi volimo.

Strinjam se z avtorjem. Večina od nas sploh ne pozna pravega ozadja vsega skupaj. Mislim, da veliko vlogo pri tem igrajo bogati Američani iz Wall Streta, ki so izvozili njihov model plenjenja v Evropo.

Kdor je gledal dokumentarni film: "Kapitalizem: Ljubezenska zgodba" (Capitalizem: A love story) od avtorja Michael Moor-a mu bo vse jasno. En procent ( 1%) priviligiranih ljudi in nesramno bogatih izkorišča in se igra z usodo ostalih 99% ljudi na svetu.

In vse ostalo je teater in prikazovanje/serviranje medijev ljudem/ovcam prirejenih informacij in sicer tako, kot nekdo želi, da ljudje vidijo in mislijo...

V nasprotju z teatrom v svetu in EU je režiser Michael Moor-a prikazal uničujoč vpliv in delovanje korporativnih ameriških družb in Wall Streta na vsakdanje življenje in preživetje Američanov (in posledično nas vseh Zemljanov).

In sploh ni nobenega dvoma, kdo stoji za finančnimi zlomi v svetu.. Veliko nemočnega besa je danes usmerjeno proti finančnim institucijam, korporacijam in bankam, ki izčrpavajo gospodarstvo in ga dostikrat dobesedno zakockajo... zaenkrat žal brez učinka...

Avtor Moore zastavlja vprašanje, ki je za večino še vedno tabu: kolikšna je cena, ki jo Američani plačujejo za svojo, na vsakem koraku in z vsem žarom izpovedano ljubezen do kapitalizma? Pred leti se je ta ljubezen zdela tako nedolžna. Dandanes pa so ameriške sanje prej najgrozljivejša nočna mora, saj jo Američani, zlasti družine, plačujejo s svojimi delovnimi mesti, domovi in vsemi prihranki. Moore nas popelje v domove navadnih Američanov, ki se jim je življenje postavilo na glavo, po odgovore pa se odpravi v Washington, na Wall Street in še kam. Odgovorov s strani oblastnikov ne dobi, naleti pa na še kako znane simptome sprevržene ljubezni: laži, zlorabe in prevare in predvsem pohlep, ki je bistvo vsega slabega...

In ta ameriški model plenjenja je že v Evropi. Samo, da se večina tega še ne zaveda...

Pa da ne bi kdo slučajno mislil, da sem slučajno v ZL ali v žlahti z Mesečnikom...in podobnimi...