Ljudje trušijo kakor želijo in kolikor zmorejo. Na dolgi rok so na nuli, vsaj takrat ko jih pokopljejo. Prihranjenega denarja je zelo malo, v Sloveniji celo več kreditov kot prihranjenega. Tudi zadolževanje države se prelije v trošenje prebivalstva, ker ko troši država, da ljudem delo, kupuje izdelke, storitve, podjetja zaposlujejo in tako veča potrošnjo. Z vidika gospodarske aktivnosti je popolnoma vseeno ali trošijo prebivalci ali država, ker vse to povečuje gospodarsko aktivnost od koder naj bi izvirala stabilna potrošnja in zdrava gospodarska rast. Trošenje na kredit je lahko samo začasno, kar pri nas traja že vsaj od leta 1945 in nikakor da bi prišli v stanje družbene blaginje.