Kar naenkrat se je pojavil problem, češ da bo novi lastnik kupoval hrvaško žito, češ da je cenejše od slovenskega.
Torej, če je podjetje v "slovenskih rokah", karkoli pač že to pomeni, se po defaultu mora obnašati neracionalno in uporabljati dražje vire? Ne optimizirati proizvodnje? Je to normalno?

Kdo pravi, da se je podjetje obnašalo oziroma se bi moralo obnašati neracionalno? To je govorjenje na pamet. In kdo pravi, da Žito ni že sedaj optimiziralo nabavnih virov? Slovenske pšenice že zdaj ni kupovalo samo zato ker je slovenska, in ali morda kdo ve, koliko v deležu celotne nabave pšenice je v Žitu slovenske?

Pa še to, če kdo misli, da se lastniki in podjetja kar po defaultu obnašajo racionalno, se je hudo zmotil. To je še ena zabloda bolj papeška od papeža. Podjetja delujejo v nekem družbenem okolju, ki je med seboj bolj ali pa manj povezano in usklajeno in v primeru dobre usklajenosti se racio premakne tudi izven cenovne politike na določene eksternalije. Hrvatje to obvladajo veliko bolj kot mi, ki se pri pšenici zaplankano, čeprav mislimo, kako da smo pojedli vso zahodno pamet, vrtimo okrog cene in optimizacije poslovanja nekega podjetja na neki surovini.
Eh, brez veze. Peace and Happiness!