Ko človek prebere gornji članek, ne more reči drugega kot: sveta preproščina! Grunt prodaš enkrat. Tudi če ga prodaš za dobro ceno, si dolgoročno še vedno veliko izgubil - če znaš z njim gospodariti.
Problem naše državne lastnine v podjetjih je, da država kot lastnica ni znala dobro gospodariti. Huje: država je odpovedala na celi črti in upravljanje podjetij v državni lasti prepustila politično-mafijskim klanom, ki so s podjetji (in bankami) v državni lasti poslovali na način organiziranih kriminalnih mrež. Te mreže pa imajo svoje povezave v politiki, javni upravi, vse sorte regulatorjih, v pravosodju in v - medijih.
Vse tri veje oblasti - zakonodajna, izvršna in sodna - ter četrta "veja oblasti"- mediji so soodgovorni za gospodarski kriminal, ki se je razpasel do neslutenih razsežnosti. Politika (Državni zbor) je sprejemala zakone po meri zlikovcev vseh sort, izvršna veja oblasti je asistirala plenilcem v bankah in državnih podjetjih, pravosodje je mižalo na eno in občasno na obe očesi in ni ukrepalo zoper očitne zlorabe oziroma je ukrepalo prepozno in večinoma neučinkovito. Zadeve so ali zastarale, ali padale zaradi procesnih napak, v nekaterih primerih pa so se sodniki in še posebej sodnice proslavili s kozlovskimi sodbami v pravem pomenu besede. Poleg tega pa je pravosodje skuaj z organi pregona delovalo politično sektaško in pristransko v korist preferirane politične opcije, ne v skladu s pravili pravne države. To velja tudi za medije, ki so ob kršitvah pisanih in nepisanih noram in ob vseh drugih deviacijah večinoma servilno podpirali vladajočo politiko, ki je pasivno in aktivno podpirala množični rop državne lastnine.
Kdor misli, da je res edino pametno vse prodati, naj vse vpraša, kako je mogoče, da smo recimo letališče JP prodali nemški državni firmi. Zakaj je nemška državna firma boljša od naše? Tudi Podravka je v precejšnji državni lasti.
Mediji bi morali biti plat zvona in opozarjati na kriminal v podjetjih, ko se je kriminal dogajal, obelodanjati njegove storilce z imeni in priimki in zahtevati odgovornost pristojnih: moralno, disciplinsko, politično, kazensko. Namesto tega so se mediji zadovoljili s puhlicami, da je država slab gospodar. Če je res vse javno slabo, potem je treba vse javno ukiniti: tudi javno šolstvo, javno zdravstvo, policijo, vojsko, javno upravo, politiko... To je seveda absurd, zato je očitno, da problem ni prvenstveno v tem, da je nekaj v javni lasti, ampak v tem, da je država oziroma javni sektor postal talec politično-mafijskih mrež. Žal so tudi mediji v teh mrežah. To so problemi, zaradi katerih slovenska država prodaja svoje imetje nemški ali hrvaški državi. Tatinska elita razmišlja kratkoročno in tatinsko. Zanima jo samo, koliko bo spravila v svoj žep. Država, državljani, nacionalni interes in podobno so zanjo samo floskule, s katerimi operira zgolj zaradi svojih plenilskih interesov.