Kraljica

Po schellbijevi klasifikaciji stečajnih postopkov je bil ta, ki ga kanem opisati v spodnjem besedilu, normalen. Po drugi klasifikaciji, v mislih imam R. Brueghla, je vseboval elemente ki so jasno kazali na to, da vsega še ni konec. Brueghlova klasifikacija namreč, kot enega ključnih faktorjev, omenja nacionalni interes, ki brani katerokoli podjetje pred propadom. Problem je, da se ta efekt, nacionalni interes namreč, pojavi zelo pozno, torej že v razviti fazi stečaja. Preden preidem na opis dogodkov zadnje sezone izdelave mortadel na goriškem, bi rad omenil še eno implikacijo in sicer sigurdurssonovo tezo, ki pravi naslednje: «Podjetje ne bo šlo v stečaj vse dokler bodo užitki, ki jih generira njihov proizvod pomenili več, kot znašajo dospele finančne obveznosti dotičnega gospodarskega subjekta. Da bi lahko omenjeni kategoriji primerjali, užitek in dospelost finančnih obveznosti, moramo uporabiti kurosawine tabele, ki nam omenjeni kategoriji spravijo na isti imenovalec.
Dne 05.10. 2009 so v MIP-u zopet zacingljali noži,..iz prašičjih vratov je zopet pritekla kri,..dne 12.10.2009 je bila kraljica na vseh policah slovenskih trgovin. V spominu mi je ostala misel nekega priletnega gospoda, ki je ob tej priliki izrekel naslednji stavek: »Ma ,..per mi non ze njente de mejo kukr panin szi mortadelo in en bićerin refoška!« Ta misel obenem predstavlja, triumf sigurdurssove teze.
…po obalno-kraški regiji se klatita dva volka, en starejši drugi mlajši,..a oba zelo lačna. Mlajši, ki je bil bolj lačen, tako med rahlim tekom (stran od Nove Gorice) vpraša starejšega: »Ti kej misleš d nam b hdu bu prvravljen dt kwus mortadele,..takwu malu za počrjes ??«…..odgovora ni bilo, kajti stari volk je grenak odgovor poznal in ga ni želel izustiti kajti to je vse kar jima je ostalo.

Preostali del Slovenije se sedaj zanaša samo še na sigurdurssonovo tezo.