»Načeloma pri posredovanju okvirnih cenovnih informacij vedno navedemo približni cenovni razpon. Konkretno ponudbo izdajamo le na zahtevo kupca. Ponudbene cene so odvisne od različnih pogojev, kot so na primer količina, garancijski pogoji, vzdrževalni pogoji ter dobavni in plačilni pogoji,« razlaga Henrike Köster iz Drägerwerka AG

To se dogaja po celi evropi in ne samo javnim institucijam. Tuja podjetja te na silo posljejo k lokalnim zastopnikom z navitimi cenami in se sploh ne pogovarjajo o direktni dobavi iz drzave proizvajalca.

Pri taksnih praksah bi morala ostro nastopiti evropska komisija, saj ima celo nek organ za varstvo konkurence, a ne?

Dejansko je povsem mozno, da noben od proizvajalcev ne bo hotel dobaviti UKCju opreme direktno, ampak samo preko posrednika, ki mu je obljubil (proizvajalec posredniku) mastne provizije, za to, da ga zastopa.

Vprasanje je, ali potem sme UKC recimo kupiti to napravo preko "nelegalnega" posrednika, ki bi v nemciji kupil napravo zase, potem jo pa prodal v slovenijo. In kaj bi bilo v tem primeru z garancijo in servisom na UKC v sloveniji.

Pa to "segmentiranje trga" ni samo pri medicinski opremi in avtomobilih, zacne se ze pri precej cenejsih kuhinjskih pripomockih.

Poskusite recimo kupiti iz katerekoli evropske drzave v slovenijo aparat za gaziranje vode (cena: 60-100 EUR) znamke Sodastream (mimo slovenskega zastopnika). Ne bo vam uspelo, ne na angleskem, ne na nemskem Amazonu, ne preko spletne trgovine nobenega evropskega ali tujega zastopnika, razen ce najdete res obskurnega posrednika, ki mu to ni glavni biznis. (Tak primer je recimo slovenski Mueller, kjer pa prodajalci sploh ne vedo, kaj prodajajo v tisti skatli :)