[bc123a]
> [janeztomazic]
> Telekom je plačal milijone za 4G in ostale koncesije. Zdravnik koncesijo dobi neodplačno, bolj po VIP liniji kot ne.

Ampak kako je lahko taksna koncesija tako hudo profitabilna? A je profitabilna tudi za javne bolnisnice (in je potem cenik ZZZS tule neobicajno radodaren) ali pa so zasebniki tule toliko boljsi?

To mešanje javnega in zasebnega je škodljivo.

Cena za operacijo sive mrene je 500 EUR (izmišljena cena). Plačnik, zdravstvena zavarovalnica, jo izračuna za bolnišico. Fiksni stroški, prnapihnjena administracija, ful time zdavniki s 40 dnevi dopusta ipd.

Konecsionar, po možnosti dopolndan zaposlen v bonišnici, najame mlado upokojeno medicinsko sestro, poceni prostorov je kolikor hošeš, preglede opravi sami, dvakrat na teden mu priskoči na pomoč kolega kirurg, ki ga plača prek s.p. Pod črto je njegova cena 300 EUR zaslužek pa 200 EUR.

To zadrego (načeloma je zavarovalnici vseeno komu plača) se da uredit s plačljivostjo koncesije, recimo. Ali pa tako kot pri BPH jih, da mora imeti neko minimalno kadrovsko strukturo, drugo infrastrukturo potrebno za varnost strank. Dva brokerja, zaledno službo ipd.

Tako mešanje javnega in zasbenega je na dolgi rok slabo. Ali samo javno ali samo zasebno. Ker se dogaja, da lažje bolnike lepo podelajo koncesionarji, težki primeri pa gredo na klinični center.

[janeztomazic]
Konecsionar, po možnosti dopolndan zaposlen v bonišnici, najame mlado upokojeno medicinsko sestro, poceni prostorov je kolikor hošeš, preglede opravi sami, dvakrat na teden mu priskoči na pomoč kolega kirurg, ki ga plača prek s.p. Pod črto je njegova cena 300 EUR zaslužek pa 200 EUR.

Ja saj tako je bilo tukaj, plače ni bilo, pomoč je plačal kot storitve...
Tako da potem 50 jurjev dobička letno ni ravno blazno dobičkonosno, ker za ta dobiček bi moral sam zastonj delati.

Oni v šolstvu so dosti večji problem. Se še spomnim, ko je prišla tajnica z ljudske univerze, pa mi kaže tam honorar do direktorice gostinske šole. Pa jo vprašam kaj je narobe. Pa je rekla, sem celo popolden bila tam, pa pri najboljši volji je nisem videla.
No to je dobičkonosno, še gobcat ni treba, pa denar kar sam pade. Na tak način potem res ni težko še dveh plač zraven pokasirati po raznih avtorskih pogodbah. Zgleda to cela mafija, pa eden drugemu plačevali.

Hja, na sekundarni ravni so koncesije res malce bolj problematične kot na primarni ravni.

Definitivno bi se moral pred podelitvijo vsake koncesije narediti javni razpis z namenom, da se dobi najboljšega ponudnika zdravstvenih storitev.

Kar pa se tiče tega, da zasebniki delajo lažje primere, težje pa preusmerjajo v javni zadvod. Zadevo bi bilo potrebno rešiti tako, da se pač težje storitve ustrezno bolj vrednotijo, lažje pa ustrezno manj.

286 evrov za karpalni kanal? Hja, kirurg jih brez težav naredi 10 na dan. Če dala samo to, je to 200 na mesec = 57 tisoč evrov bruto bruto na mesec. Oprema za karpalne kanale? Operacijski stol, mizica, sterilni material za pripravo operacijskega polja, skalpel, pean, škarje, pinceta, samodržalec, šivalni pribor, ksilokain, material za povijanje.

Rabiš še medicinsko sestro = maks 2000 evrov bruto bruto na mesec z vsemi stroški. Najemnina prostorov = maks 1500 evrov na mesec z amortizacijo opreme vred.

Zadeva je zlata jama za plastične kirurge. Zadevo bi bilo potrebno rešiti tako, da se da razpis za karpalne kanale po posameznih regijah, in da se lahko na razpis prijavi vsak, ki lahko dokaže,da ima (bo imel) ustrezne sanitarne pogoje, opremo in kadre. Zmaga tisti, ki izpolnjuje vse pogoje in ponudi najnižjo ceno. Na razpisu pa enakovredno kandidirajo javni zavodi in zasebniki. To bi bilo v javnem interesu. Ker sem prepričan, da bi se cena na ta način lahko vsaj razpolovila.

Obstaja pa še en zanimiv problem, ki se ga nobeden še ni dotaknil. Kako je glede na zakonodajo o varstvu konkurence dovoljeno, da javni zdravstveni zavodi na napravah kupljenih z javnim denarjem, izvajajo samoplačniške storitve za trg?

Kako naj zasebnik brez koncesije konkurira takšnemu javnemu zavodu, če pa si mora v ceno za samoplačnike vračunati še stroške amortizacije, ki jih javni zavod ne rabi, ker se zadeva amortizira iz javnega denarja?

[janeztomazic]
Ker se dogaja, da lažje bolnike lepo podelajo koncesionarji, težki primeri pa gredo na klinični center.

To pomeni, da obstajajo znotraj dolocene specializacije tezji in drazji in lazji in cenejsi posegi. Ekstra profitabilnost se lahko doseze samo tako, da dejansko potem ZZZS tezje primere placuje premalo, lazje pa prevec.

Se vedno to ne more biti razlog za ekstra profite zasebnika.

Tisto, kar pa si opisal prej, da nekdo popoldne operira lahke primere s pomocjo upokojene medicinske sestre po tistem, ko je oddelal svoj redni siht v UKC je pa druga zgodba in dejansko mesanje zasebnega in javnega.

Ampak to (spet) ni problem zdravstva na splosno ampak delodajalca ter konkurencnih prepovedi.

Vse pa pripelje do absurdne situacije ki jo vnasa placevanje PO RACUNIH v efektivno socialisticnem zdravstvenem sistemu, ki ima vec ali manj FIKSNE stroske. Rezultat ZZZS tako fino spara pod Fakinom, da mu denar celo ostaja, bolnisnice imajo vedno vecje izgube, bolniki cakajo na posege, zdravniki pa imajo zaradi vsiljenih cakalnih vrst (ki nastanejo zaradi tega ker ZZZS placa samo doloceno stevilo posegov) ocitno prevec casa.

A se ta problem res najbolje resi z ukinitvijo koncesij, g. Rednak? Dvomim.

[janeztomazic]
To mešanje javnega in zasebnega je škodljivo.

5*

Cena za operacijo sive mrene je 500 EUR (izmišljena cena). Plačnik, zdravstvena zavarovalnica, jo izračuna za bolnišico. Fiksni stroški, prnapihnjena administracija, ful time zdavniki s 40 dnevi dopusta ipd.

Treba je povedati, da je vse to lahko v enaki meri posledica slabega vodenja kot tudi dejstva, da mora bolnišnica zagotavljati kompletne storitve, zasebni koncesionarji pa lahko delajo samo tisto, kar se jim splača. In kar se verjetno splača tudi bolnišnici, le da se ta zaslužek prelije v druge storitve, ki se manj splačajo.

To zadrego (načeloma je zavarovalnici vseeno komu plača) se da uredit s plačljivostjo koncesije, recimo.

Plačljivost koncesije za zdravstvo temu samo dvigne ceno in zlomi blagajno. Koncesija zdravnika ni enaka kot za frekvenco. Telekom frekvenco res plača, ampak potem na trgu in v vsaj domnevnem boju s konkurenti prodaja storitve na tej frekvenci. Zdravnik koncesionar pa iz koncesije nič ne prodaja na trgu ampak storitve fakturira zavarovalnici po priznanih tarifah. Če zraven še kaj proda samoplačniško, je to podobno, kot če telekom poleg storitev iz koncesije za frekvenco prodaja še mobitele, računalnike, televizije ipd.

Ali pa tako kot pri BPH jih, da mora imeti neko minimalno kadrovsko strukturo, drugo infrastrukturo potrebno za varnost strank. Dva brokerja, zaledno službo ipd.

No, to je pa zagotovo bolj resna rešitev. Meni nikakor ni jasno, kako lahko država da koncesijo podjetju, ki nima nobenega zaposlenega. Na lepe oči in dobro ime, kot se je delilo prihvatniške kredite? Isto velja za verifikacijo "fakultete", ki v administraciji zaposluje dva do tri družinske člane, glavni za plačan program, profesorji in raziskovalci so pa kakšni fušarji po možnosti s paradržavno službo.

Za prodajo sveč na britofu imaš sto predpisov, deset inšpektorjev in davčno blagajno, storitve elitnih poklicev pa lahko opravlja kadrovsko prazen d.o.o. ali s.p.?

Tako mešanje javnega in zasbenega je na dolgi rok slabo. Ali samo javno ali samo zasebno. Ker se dogaja, da lažje bolnike lepo podelajo koncesionarji, težki primeri pa gredo na klinični center.

Točno tako!