Res lep je svet - za nekatere. Naj vam povem kratko zgodbico. Si kdo predstavlja npr. dva starša v privat firmah, ki jima nadrejeni lahko kadarkoli odredijo nadure (BTW. v konicah so te itak samoumevne - včasih tudi neplačane "tiste na zalogo"). Eden otroke dostavi v vrtec drugi jih pobira; šihti 8ur + beri stalne nadure; občasno še kak vikend ali lap top za domov. Valjda nadrejeni komaj čakajo da boš usekal še kakšen privat biznis - če bi slučajno izvedeli bi se najbrž spremenili v nezrelo limono in odredili še nedeljska dežurstva...tko do nadaljnjega zaradi povečanega obsega dela. Rezimiram za malo nadpovprečno plačo moraš v privat sektorju delat toliko, da ti na kraj pameti ne pride kakšen nočni honorarec ker te sicer v kratkem zapusti zdravje. Kdo bo potem na male ovčice pasel - vi honorarci, ki lahko na službeni opremi v službenem času okrog prinašate državo s privat posli ali celo tistimi javnega xyz proračuna; v to kategorijo spadajo tudi monopolisti in z njimi povezane zasebne družbe. Socialna država za priviligirance....za kasto nepovezanih oseb, storitvenih dejavnosti in izvoznikov nepredstvljive bonitete. Ja od tu pridemo do norih nesorazmerij povprečni zapolseni v zasebnem in javnem sektorju. To niso nobeni honorarji - to so direktne doživljenjske štipendije in nagrade za kooperativne. Če za sistem delaš
si potemtakem navidezna kritična opozicija samo v toliko kot ti nepisana pravila dovoljujejo. Welcome to Jurassic park (čitaj - ima prava i pravde samo za prave).