Bravo! Koncno en članek, ki zadevo vsaj malo prikaže tudi z drugega zornega kota. Mogoče bi privatizacija visokega šolstva podala odgovor tudi na kakšno drugo dilemo, ki nas tare v tem trenutku... Naprimer to, da imamo veliko fiktivnih študentov in študentov, ki niti ne vedo, kaj bodo počeli z di.plomo iz svojega področja... ampak to je že druga tema.

Skratka, če bi bila ministrica v odstopu namesto na Fakulteti za upravo zaposlena na kakšni zasebni fakulteti, bi danes še naprej opravljala funkcijo ministrice v polnem obsegu. Pa čeprav bi to bila ista oseba, ki bi v rednem delovnem času predavala iste predmete in poleg redne plače prejemala enake honorarje za enake projekte.

Po svoje je to res nekoliko nepravično in enako sposobne profesorje javnih fakultet postavlja v slabši položaj, kot so tiste na zasebnih fakultetah. Poleg tega imajo verjetno tisti profesorji na zasebnih fakultetah celo večje plače, kot tisti v sistemu javnega šolstva...

[topir]

Skratka, če bi bila ministrica v odstopu namesto na Fakulteti za upravo zaposlena na kakšni zasebni fakulteti, bi danes še naprej opravljala funkcijo ministrice v polnem obsegu. Pa čeprav bi to bila ista oseba, ki bi v rednem delovnem času predavala iste predmete in poleg redne plače prejemala enake honorarje za enake projekte.

Kaj je konkurenčna prepoved oz. zakonska prepoved konkurenčne dejavnosti? V 1. odstavku 39. člena Zakona o delovnih razmerjih ( (Ur. list RS, št. 21/13) piše: »Med trajanjem delovnega razmerja delavec ne sme brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in pomenijo ali bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco«. Torej, profesorji ne bi smeli opravljati del, ki sodijo v dejavnost njihovih fakultet, brez soglasja fakultet. Seveda, soglasja so dobili, nekateri so si ga sami napisali. Vprašanje je, če so fakultete in njihovi dekani ravnali gospodarno, ker so dovolili, da se delo, ki sodi v dejavnost fakultet ni opravljalo na fakulteti. Za opravljeno delo, bi profesorji lahko dobili le višjo stimulacijo na plačo. Je pa najboljša rešitev v privatizaciji univerz in fakultet pa brez skrbi, zasebni lastnik ne bo dovolil svojem profesorju, da popoldan zasebno predava na konkurenčnih univerzah, lahko pa, le nosilec posla bo matični delodajalec. Velja tudi za zdravnike. Verjetno ni vse tako enostavno pa vendar tisti, ki je v osnovi plačan iz proračuna, del svojih pravic mora prenesti na delodajalca in če ga to omejuje, ima prosto pot za delo v zasebnem sektorju.