[tstih]
In da jih v 2008 ni bilo, ki bi določili kdo ima in kdo nima "ekscesen finančni sektor" oz. na kateri točki se je na nepremičninskem trgu pojavil balon.

A dej, dej! Sedaj pa se ze malo norca delas. Ne da se napovedati, kdaj bo balon pocil, da je pa balon pa je bilo kristalno jasno, tako v ZDA kot v Sloveniji.

Kaj pa je 20% letna rast nepremicnin (ob stabilizirani valuti) drugega kot aboten balon z veliko zgodovinskimi precedenti?

[bc123a]
> [tstih]
> In da jih v 2008 ni bilo, ki bi določili kdo ima in kdo nima "ekscesen finančni sektor" oz. na kateri točki se je na nepremičninskem trgu pojavil balon.
A dej, dej! Sedaj pa se ze malo norca delas. Ne da se napovedati, kdaj bo balon pocil, da je pa balon pa je bilo kristalno jasno, tako v ZDA kot v Sloveniji.
Kaj pa je 20% letna rast nepremicnin (ob stabilizirani valuti) drugega kot aboten balon z veliko zgodovinskimi precedenti?

Ni res. Morda so eni menili da je. Toda drugi so menili, da ni. Ampak v takšnih situacijah se v institucijah vedno pojavljajo praktična vprašanja kaj storiti. Ki zahtevajo da VEŠ da je balon. In zahtevajo da imaš boljšo rešitev od balona. To je daleč od teoretičnih floskul, s kakršnimi operira naš centralni planer.

Dajmo pogledati tri zanimive -konkretne- primere.

Glede finančnega sektorja se verjetno ne bo težko strinjati, da je Islandija precej trpela v krizi. Da pa je zato 15 let pred krizo skokovito napredovala in da je zahvaljujoč temu tudi danes zavidljivo visoko. Je imela ekscesen finančni sektor ali ne? Bi bilo boljše, da ga ne bi imela?
Irska se je zaklala z jamstvom bankam in je bila potem prisiljena pokriti vse odlive. Ampak, ali bi se Irska brez bank razvila v eno najnaprednejših družb Evrope?
In kako bi šlo kaj Švici brez preobsežnega finančnega sektorja?

To so zoprne dileme. Nobena od teh držav kljub krizi tudi danes ni basket-case. Prej so basket-case države, ki nimajo ravno cvetočih finančnih sektorjev. Ali res lahko naslanjajoč se na eno študijo (ki mu je pač všeč) zanika to realnost?