[DREJC]
Ce lahko Tadej Kotnik komentira tale zapis (danes zaposlenega na BS), bi bil hvalezen:
www.siol.net/priloge..._bank.aspx

[1209NLBXd]
Tadej, naprosam, pa verjetno nisem edini, da pokomentiras se Mastenov izpad (celo v angleski verziji, kjer se je neposredno spravil nate).
Ta napad nate nedvomno zasluzi tvoj odgovor, pa ne zgolj tu na forumu, ampak v obliki clanka.

Pozivov, da moram odgovoriti na to Mastenovo pisanje, sem danes prejel zelo veliko. Prvega že ob 02:12, nazadnje mi je še oče pisal, ves zaskrbljen, da ... ja, na to pa res moram odogovoriti. Zakaj? Ja no, ker to je pa ja Masten ...

Zato sem pač prebral, kaj je napisal Masten; pljuva po moji personi, vsevprek, sem "vitez podrejencev", mrhovinar, ultimativni spinster in kaj vem kaj še. Na tak nivo se ne bom spuščal, ker ne vidim smisla.

Toliko glede osebnega. Glede vsebine pa bi rade volje odgovoril, če bi imel vtis, da Masten dejansko razpravlja, a nimam tega vtisa. Bom prikazal na primeru. Masten napiše:

Za leto 2014 so bili obremenitveni scenariji za Slovenijo podpovprečno strogi. To pomeni, da je imela večina držav evroobmočja strožje predpostavke. Razlika med gospodarsko rastjo v osnovnem scenariju in obremenitvenem scenariju za Nemčijo, na primer, je strožja kot za Slovenijo.

Zdaj pa prosim, vsaj tisti ki ste me prosili za odgovor, sledite korak za korakom.

1. Najprej za okus. Tukaj: www.ecb.europa.eu/pu...410.en.pdf poglejte sliko na str. 6. Če bi bili za Slovenijo obremenitveni scenariji "podpovprečno strogi", kot trdi Masten, kako bi potem lahko privedli do tako kataklizmične napovedi spremembe kapitalske ustreznosti naših bank? Portfelji naših bank so po tej oceni ekstremno slabši od čisto vseh v evrskem območju, celo od grških so ekstremno slabši, pa od ciprskih (kjer ima BoC v portfelju že več kot 60% terjatev slabih, pa le tretjinsko so pokrite z oslabitvami!).

2. OK, boste rekli, to je bilo komplicirano, dajmo tako, da bomo vsi razumeli. OK, dajmo, in čisto ekzaktno. Tukaj: www.eba.europa.eu/do...ersion.pdf poglejte tabelo 9 na strani 13. Zdaj pa (prosim, računajte sami, da ne bo izpadlo, da jaz koga kaj zavajam) si izpišite baseline growth 2014, pa adverse growth 2014 za vse države.

3. To so bile predpostavke ECB, zdaj pa gremo na dejanske številke. Tukaj: ec.europa.eu/economy...ee1_en.pdf poglejte tabelo 1 na strani 1 glavnega teksta (str. 13 PDF-a) in si izpišite real GDP growth 2014.

4. In zdaj odštejte. Pri kom so bile predpostavke stresnega testa ECB najbolj stroge? So bile res pri Sloveniji "podpovprečno stroge", kot trdi Masten (ki ne navede nobene številke, samo pavšalne trditve)?

(Če se komu prav res ne da, sem primerjavo predpostavk ECB z jesensko napovedjo narisal prejšnji teden v kolumni, tukaj: beta1.finance.si//pi....600px.png ; pa še, čeprav sem tudi to že dvakrat razložil - tako pri Bank of Ireland kot pri Allied Irish in Bank of Cyprus je ECB namesto "statične" napovedi, ki jo obravnava graf, vzela posodobljeno in izboljšano "dinamično" napoved, za naše banke pa je BS vztrajala, da takšne posodobitve noče)

5. In zdaj višek spina, ko Masten nestrogost do Slovenije "dokaže" s trditvijo, da je bila "razlika med gospodarsko rastjo v osnovnem scenariju in obremenitvenem scenariju za Nemčijo strožja kot za Slovenijo".
Ja, ampak pojdite še enkrat v tisto tabelo iz točke 2:

- za Slovenijo bo dejanska rast BDP 2014 po zadnji oceni EK (točka 3) +2.6%, ECB pa ji je za stresni test kot osnovni scenarij predpostavila -0.1% (torej je bila ECB preveč pesimistična za 2.7 o.t.) in kot negativni scenarij -1.8% (torej je bila ECB ***preveč pesimistična za 4.4 o.t.***);

- za Nemčijo bo dejanska rast BDP 2014 po zadnji oceni EK (točka 2) +1.5%, ECB pa ji je za stresni test kot osnovni scenarij predpostavila 1.8% (torej je bila ECB preveč OPTIMISTIČNA za 0.3 o.t.) in kot negativni scenarij -0.9% (torej je bila ECB ***preveč pesimistična za 2.4 o.t.***).

---------------

In zdaj prosim vsakega za iskreno mnenje: če je nekdo tukaj ultimativni spinster, sem to res jaz?

Človek bi se vprašal, kako je en tak poceni spinner lahko nek spoštovani član akademske ekonomske skupnosti...

Ampak človek se tega ne rabi vprašat, saj nam je vendar mramor minister, Juncker pa EU - mislec.

Jaz menim, da nikoli ni bilo kaj drugače. Samo gladina vode je nižja, in se psi bolj trgajo za preostalo meso na kosteh. Pa medijska krajina je bolj interaktivna in user generated.

Hvala za tole Tadej... saj ne da bi dvomil v tvojo zgodbo, ma je Masten(bil) eden dveh iz EF o katerih sem se imel dobro mnenje... zgleda, da je se eden "mladoekonomist" ugotovil, da je bolje biti placan, kot nacelen...

LpA

Racionalna in argumentirana razprava, na malodane akademski ravni in z vsemi prvinami trivija, ne more biti spin. Taka je narava stvari.

Ultimatvni spinsterji so pa znani, a jih marsikdo (še) ne dojema kot take.


PS: O drugem pa ... saj veš, kdaj. Če Te ne bo motilo, bo za pet sekund še moj prijatelj (in tvoj fan) Hanibal prisedel; do zdaj Ti še ni utegnil pisati. Takrat dobiš tudi tiste obljubljene fotokopije (drugi pa naj se zdaj grizejo, katere :)

[TadejK]

Zato sem pač prebral, kaj je napisal Masten; pljuva po moji personi, vsevprek, sem "vitez podrejencev", mrhovinar, ultimativni spinster in kaj vem kaj še. Na tak nivo se ne bom spuščal, ker ne vidim smisla.

Tega niti nisem pričakoval. Ja, tale del me je precej zmotil: "Odločitev sodišč bo pri tem treba spoštovati, o tem dvoma ni, četudi se bo s tem okoristilo nekaj mrhovinarjev. Treba pa se je zavedati, da bo to nepravično do davkoplačevalcev." Če se želi iti vodja raziskovalcev na BS strokovno diskusijo, bi po mojem moral izključiti vnaprejšnje obsodbe - postavlja se nad sodno vejo oblasti s tem ko pravi - če sodišče že odloči drugače, so tile vitezi vseeno mrhovinarji in nepravični.
Ali je mnenje zaposlenega Banke Slovenije nad mnenjem sodišč?

In zdaj prosim vsakega za iskreno mnenje: če je nekdo tukaj ultimativni spinster, sem to res jaz?

Tadej, v tvojih člankih in pogovorih na tv slišim dejstva, argumente, tehtane besede, ter vsakokrat tudi potrebno razkritje. Vidim tudi usklajeno delovanje razlaščencev. Na drugi strani vidim igrice in slišim žalitve in globoko užaljenost.

Sem eden od podpisnikov izjave iz leta 2013.

"Narediti javni pritisk je bilo zato pomembno, saj smo hoteli dati jasno znamenje, da bo njihovo delo prej ali slej nekdo preveril.

ker smo vedeli, da na BS zaganjajo simulacije, s katerimi računajo "ustrezne" količnike.

Na članek prof. Mastena je treba odgovoriti, ker je vodja raziskav na BS.

Raziskave BS imajo tudi lastnosti razvoja, ker se vsaj nekatere neposredno aplicirajo v politiki delovanja BS.

Raziskovalci naj bi:

zaznali problem, postavili hipotezo in omejitve, zbrali podatke, določili postopek reševanja (metodo) prišli do rezultata in ovrednotili ta rezultat naredili sklepe o dobljenem rezultatu.

Poglejmo sedaj odstopanja od teh postulatov:

1. postopek

"Zato so izvajalci pregleda aktiv bank naredili naslednje:

• precejšen delež posojil prekvalificirali iz dobrih v slaba posojila;

• restrukturirana posojila prekvalificirali v slaba posojila;

• posojila, ki so bila podaljšana več kot trikrat, so prekvalificirali v >slaba posojila;

• za več kot tretjino podjetij so identificirali neposredno >izpostavljenost naložbam na nepremičninskem trgu. Znova vzrok velikega >povečanja slabih posojil.

Ti ukrepi so prepisani s strani Evropske bančne agencije in jih povsod >enako uporabljajo."

V Sloveniji je bila praksa podaljševanja kratkoročnih posojil, zradi pomanjkanja dolgoročnih virov v bankah. Velika večina komitentov (tudi dobrih) je uporabljala ta postopek. Naenkrat je bil določen kriterij, ki je popolnoma brezsmiselno prekvalificiral normalna posojila v slaba, KRITERIJ NI BIL ZAMUDA PRI ODLPAČEVANJU OBRESTI ALI GLAVNICE ALI PRESLABO ZAVAROVANJE.
Po tem kriteriju je bilo posojilo, ki ni bilo nikoli zamujeno s plačilom obresti ali glavnice, ki je bilo zavarovano s štirikratno vrednostjo nepremičnine, v podjetju, ki ima NetDebt/EBITDA 3,5; ocenjeno za C torej slabo.

"Zakon tretje potence


Negativnega vpliva velikega deleža slabih posojil s tem še ni konec. V prejšnjem razdelku sem pisal o multiplikativnem vplivu, ki se zgodi znotraj tako imenovanega AQR – pregleda aktive bank. Dodatni multiplikativni vpliv se potem pojavi še v procesu obremenitvenega
(stresnega) testiranja. Pri obremenitvenem testu je namreč treba oceniti občutljivost prenosa makroekonomskih spremenljivk v kakovost posojil in vrednost zavarovanj (oboje določa ocenjene izgube bank pod obremenitvijo). Ta občutljivost pa je večja v državah, ki so imele bolj skokovito naraščanje slabih posojil. In taka je bila Slovenija.

Vpliv slabih posojil na rezultate skrbnega pregleda bank skratka lahko narašča s kubom(!) deleža teh posojil. Če hočemo torej razumeti rezultate skrbnega pregleda bank in obremenitvenih testov, je tako nujno vložiti minimalen napor v razumevanje metodologije. Nato hitro vidimo, da je glavno gibalo rezultata dinamika slabih posojil.

SKRATKA ZAVEDALI SMO SE VSEH SLABOSTI POSTOPKA OZIROMA METODE, ZATO BI SE MORAL POJAVITI METODIČNI DVOM V REZULTAT, KO BOMO IZVAJALI SKLEPE.

2. Rezultat
Uporabljena sta bila dva postopka od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor.
Razlika je bila enormna, SKORAJ 50%. Vedeli smo za zgoraj opisane slabosti metode
VSAK NORMALEN RAZISKOVALEC ZAČNE V TAKEM PRIMERU ISKATI KONVERGENCO REZULTATOV, KER GA ZANIMA RESNICA.
Treba se je bilo vprašati ali je v nekem sistemu dobljeni rezultat realen.
(v Šaniji je bila ta konvergenca obeh metod 2%)

Če tehnik načrta prevelik vijak za matico, potem je to neuporabna zadeva.
Če pa ekonomski raziskovalec naredi 50% napako pa niti pomisli ne, če je vse s postopkom in rezultatom OK.
Celo dve leti pozneje piše zdravi pameti nedostojne članke za opravičilo napak.

BS je imela možnost, da bi v imenu strokovnosti izpogajala razumen rezultat luknje in tega ni storila.
Prav tako ni protestirala pri izhodiščih za stres test 2014, kjer so bila za nadpovprečno EMU gospodarstvo uporabljena merila, ki so 4 krat strožja od povprečja. TUDI TO NE PRENESE OCENE ZDRAVE PAMETI.
graf te neumnosti sem že večrat objavil.
shrani.si/f/2V/eN/4G...ountry.png

Skratka prof Masten, je sam ugotovil pomankljivosti metode, jaz sem v tem pisanju spomnil na pomankljivosti rezultata in interpretacije rezultata.
ŠE NAJPOMEMBNEJŠE JE, DA PRI SKLEPIH O REULTATU UGOTOVIMO, DA NE USTREZA REALNOSTI.

Kot raziskovalec ne sme mižati pri vseh teh pomanjkljivostih.

Lepo dokazano na podatkih, ni kaj za očitat! Čakamo prof. Mastena, da tole mal pokomentira ...

P.S.: Lep primer, kako si lahko za marsikoga (celo od nas mlajših) še kar ugleden profesor ekonomije (končno en, ki ni bil stara šola) čez noč uniči ugled. Ker se je pač taktično slabo odločil branit BS ...sorry Igor, but this is FAIL!

[TadejK]
Zato sem pač prebral, kaj je napisal Masten; pljuva po moji personi, vsevprek, sem "vitez podrejencev", mrhovinar, ultimativni spinster in kaj vem kaj še.

Še dobro, da je Masten pod svojim člankom pripisal, da njegovo pisanje ni tudi mnenje BS. Če bi bilo, bi z uporabo besede mrhovinar, povedal, da so banke trupla, mrtve, torej ravno nasprotno od tistega, v kar nas prepričujejo. Iz tega bi tudi sledilo, da je BS njihov grobar.

mrhovínar -ja m (ȋ) 1. žival, ki se hrani z mrhovino: ob truplu so se začeli zbirati mrhovinarji; jastrebi mrhovinarji; pren., ekspr. mrhovinarji so že škilili čez mejo, kdaj bodo državo raztrgali 2. žarg. lovec, ribič, ki ne lovi v skladu s predpisi: bal se je, da bi gamsa ne pobil kak mrhovinar 3. slabš. konjederec, konjač: nesreča je prišla prav mrhovinarju ◊ voj. ropar mrličev in ranjencev na bojišču ♪
bos.zrc-sazu.si/cgi/...vinar&hs=1

Spinsterja sta oba.

Masten je napisal preverlijiv stavek:

Razlika med gospodarsko rastjo v osnovnem scenariju in obremenitvenem scenariju za Nemčijo, na primer, je strožja kot za Slovenijo.

za katerega se ti delaš, da si ga ovrgel in da je Masten nepismen brezveznik. Ampak ga v resnici nisi, ker je stavek točen.

Tvoje ovčke verjamejo tebi, njegove (če jih ima) njemu, nobenim pa itak ni jasno, za kaj gre.

Jaz samo upam, da ti in Masten vesta, da stres testi in tile makro scenariji nimajo ABSOLUTNO NOBENE ZVEZE s striženjem podrejencev.

In da o tem nabijata bolj zaradi spinanja in ne zaradi nevednosti.