Meni motiv šepa. Če bi sanacijo lahko izvedli ceneje, zakaj je ne bi? Kaj ima Jazbec ali Čufer od tega, da se da več denarja? Če že sprejmem, da ima gospa Iskra neke sadistične potrebe. Kdo in zakaj bi imel interes prikazovati večjo luknjo od realne? Bolj kot da nekaj gre na DUTB bi bilo logično, da se grebejo da ne gre. Da ostane varno "pri naših".

O samih številkah, vrednotenju, metodologijah pa ne moremo razpravljati, ker jih ne poznamo. O motivih pa ja.

[jeanmark]
Meni motiv šepa. Če bi sanacijo lahko izvedli ceneje, zakaj je ne bi? Kaj ima Jazbec ali Čufer od tega, da se da več denarja? Če že sprejmem, da ima gospa Iskra neke sadistične potrebe. Kdo in zakaj bi imel interes prikazovati večjo luknjo od realne? Bolj kot da nekaj gre na DUTB bi bilo logično, da se grebejo da ne gre. Da ostane varno "pri naših".

O samih številkah, vrednotenju, metodologijah pa ne moremo razpravljati, ker jih ne poznamo. O motivih pa ja.

Motiv na začetku, kolikor razumem, je obljuba Bruslju. To gre IMHO skozi. Kar naj bi se potem sprevrglo v privoščljivost za GB, banko Celje? Tu gre pač za špekulacije vira.

Lp,
M

[jeanmark]
O samih številkah, vrednotenju, metodologijah pa ne moremo razpravljati, ker jih ne poznamo. O motivih pa ja.

Ne poznamo jih pa zato, ker ste koalicijski poslanci DZ takrat soglasno, kljub vsem uradnim mnenjem o protipravnosti, sprejeli novelo, ki omogoča, da BS to vse v nedogled skriva - celo pred tistimi, ki jih je razlastila.

[jeanmark]
Meni motiv šepa. Če bi sanacijo lahko izvedli ceneje, zakaj je ne bi? Kaj ima Jazbec ali Čufer od tega, da se da več denarja? Če že sprejmem, da ima gospa Iskra neke sadistične potrebe. Kdo in zakaj bi imel interes prikazovati večjo luknjo od realne? Bolj kot da nekaj gre na DUTB bi bilo logično, da se grebejo da ne gre. Da ostane varno "pri naših".

O samih številkah, vrednotenju, metodologijah pa ne moremo razpravljati, ker jih ne poznamo. O motivih pa ja.

Motiv je zaslužiti brez tveganja in vložka, s črnimi provizijami.
Enako kot TEŠ 6, le da je tokrat dimenzija 3 do 4 krat večja.

Pred decembrskim ukrepom 2013 smo imeli delno podkapitalizirane banke, ki jih je bilo mogoče treba dokapitalizirati za okoli 2 milijardi € brez izbrisov, danes se kaže, da tudi takšen obseg ni bil potreben, saj Gorenjska banka shaja s tistim kapitalom in ima kapitalsko ustreznost 16, takrat pa so ji naračunali več kot 300 mio. € negativnega kapitala.

Potem pa nastopijo NečTet in se dogovorijo za "obvezno privatizacijo", da bo kaj padlo pri prodaji.
Banke država prekapitalizira za okoli 3 milijarde, ponudbe za nakup pri proadaji v sili pa so sedaj na četrtini dokapitalizacijske vrednosti. Če pogledate tržne tečaje bank v EU s podobnimi donosi in brez prevzemnih premij, so te cene vsaj polovico prenizke.
Seveda znajo biti kupci radodarni do traserjev poti, ki tako brez vložka dosežejo neskončne donose.
S prenosom na DUTB pa se je ustvaril nov kompost, ker so na DUTB prenešeni tudi živi krediti, ki se redno odplačujejo po približno 70% nominale.
ZAto ni čundno hitenje, da bi skoraj polovico prenesenih naložb 670 mio. €
prodali v 14 dneh.

Skratka gnojnih motivov je kolikor hočeš, če jih želiš videti.

Vsi nesmisli ukrepov (laži in sprenevedanj pod Jazbecom), se vidijo v
www.bsi.si/library/i...ekaId=6116

BS izvaja regulacijo in suptilne pritiske na banke po kakšnih merilih naj kreditirajo (v zadnjih dveh letih je pri PR zelo popularen kriterij napačno izračunan NetDolg/EBITDA, ki je moral najprej biti pod 5, sedaj pa bi bilo po "mnenju neimenovanega bančnika", najbolje, da bi bil 3.

V zadnjih dveh letih sem velikokrat opozarjal, da zadolženost podjetij ni problem, da so problemi v merilih.
Da banke morajo najti kreditojemalce, če se želijo obnašati poslovno, morajo v nadpovprečnem gospodarstvu v EMU, ki ima najvišjo gospodarsko rast v EMU, najti sebi primerne komitente.
Glej ga zlomka pred manj kot enim tednom je tudi BS ugotovila, da zadoženost podjetij v Sloveniji več ni problem. Prej pa je dve leti ponavljala mantro o 4 milijardah € pirmanjkljaja kapitala v podjetjih.

Posledice te zmedene politike pa vidite v
GLAVNE ZNAČILNOSTI IN IZKAZI POSLOVANJA BANK

Banke so bile tako modro usmerjane - regulirane, da so vrnile ECB 2,955 milijarde € (cena tega vira je bila pod 2%) zmanjšale so kreditiranje nebančnemu sketorju za 2,245 milijarde € (ko slovensko gospodarstvo raste najhitreje v EMU)
Poleg tega je treba povedati, da se je država leta 2013 zadolžila po več kot 4%, da je ta denar vložila v banke, ki s tem denarjem vračajo pasivo ECB in ne uporabljajo LTRO v celotnem obsegu.

Skratka oba primera kažeta, da regulacija BS spodbuja negativno poslovanje bank, saj zmanjšuje bolj donosno aktivo, da vrača zelo ugodno pasivo.
Skratka ti dve operaciji sta stali okoli 75 milijonov € izgube na leto oziroma za toliko bi bil donos bančnega sistema višji, če takih neumnosti ne bi producirali (to je skoraj 2% dodatne donosnosti na kapital slovenskega bančnega sistema).