Pri deflaciji je ključna razlika med besedama “trošiti” in “trositi”. Pogodba iz Maastrichta ima dve ključni določbi, javni dolg ne sme biti višji od 60% BDP in letni proračunski deficit ne sme presegati 3% BDP. Torej, državna poraba je omejena s prihodki oz. s pobranimi davki, trošarinami...Predpostavka je, da proračun mora biti dolgoročno uravnovešen, torej odhodki morajo biti enaki prihodkom. Če je dohodek v državi nizek, država mora trošiti več in Slovenska država troši več. Vprašanje je za kaj troši? Zadolžuje se pa ne za investicijsko trošenje, temveč za tekočo porabo in izplačilo pokojnin. Pravzaprav naša država ne troši denar, ga trosi, torej nepremišljeno uporablja dobrine in trosi denar po igralnicah, igralnih avtomatih, Titanikovih kockarnicah.....in kje je v tem kontekstu deflacija? V strahu in nezaupanju v državo, ki ni sposobna prekiniti spiralo nenvesticijskega trošenja in dejansko izvlači denar iz podjetjih in žepov potrošnikov, ki tisto kaj jim država še pusti hranijo za še slabše čase, ne trošijo in pričakujejo, da bojo tisti, ki imajo še slabše čase (npr. trgovci, nepremičninarji) cene še znižali in žal, deflacijska spirala se nadaljuje. Pričakujejo se še nižje cene. In kako naprej? Lahko z malenkostmi, npr. če Mramorju uspe za 7% znižati stroške plač v javnem sektorju, naj ta “privarčevani” denar porabi za investicije npr. za energetsko obnovo šol, bolnišnic...Če se že zadolžuje naj bo za investicije.

[FIN-311684]
Lahko z malenkostmi, npr. če Mramorju uspe za 7% znižati stroške plač v javnem sektorju, naj ta “privarčevani” denar porabi za investicije npr. za energetsko obnovo šol, bolnišnic.

Zavedam se, da drezam v osje gnezdo, pa vseeno ... je 7-odstotno znižanje plač res malenkost? In za koga je to malenkost?

Ker to je, podobno kot ultraprezadolženost slovenskih podjetij in slovenskih državljanov, še en tak kliše, ki nam ga servirajo, da gledamo vstran od dejanskih problemov.

JS je bil ob začetku te krize res ekscesno plačan (konkretno avgusta 2008 je povprečna plača v JS presegala tisto v ZS za 35%). Ampak potem so sledila tri leta zamrznitev (konkretno je povprečna bruto plača v JS junija 2009 znašala 1749 EUR, junija 2012 pa 1748 EUR), potem je sledil pa ZUJF, pa ZSPJS-R ... in če vse to povzamemo, je povprečna bruto plača v JS od avgusta 2008 do avgusta 2014 praktično nespremenjena, konkretno je šla z 1729 EUR na 1751 EUR (+1.27%), sočasno je šla pa v ZS z 1247 na 1393 EUR (+11.7%).

In kot sem narisal že tukaj: beta2.finance.si/pic...868331.jpg , smo bili že leta 2010 po razmerju med povprečno plačo v JS in ZS nekje v sredini, odtlej smo šli pa s tistih 31.8% na ca. 23%.

Skratka, a je potemtakem čisto res, čisto objektivno res, da smo v hudi krizi (bojda smo, Mramor to ponovi vsak dan) zato, ker so plače v JS tako strašno previsoke? In zgolj zato? Če jih zdaj znižamo še za 7%, bomo potem naenkrat prvi na lestvicah konkurenčnosti, pa naša podjetja bodo začela vsa po vrsti cveteti? Zvon holdinga se bosta vrnila iz stečaja in poplačala vse dolgove? SCT in Vegrad tudi? Bosta vrnila tudi vsa preplačila, ki sta jih iz proračuna izčrpala z aneksi? NLB in NKBM bosta dobili nazaj vse slabe kredite, ki so jih uprave dajale prijateljem iz golf kluba na "dobro ime" ali po telefonskem klicu kakega od top politikov? Se bo TEŠ6 pocenil s 1500 nazaj na 500 milijonov?

Pa se redko oglasim "v bran" JS, pa tudi vem, da je v njem veliko ekscesov, želim samo povedati, da je ta simplistični "naš največji problem so plače JS" zgrešen.