"... in ima pomembno vlogo v zgodovini naše največje bolnišnice" - imenovane norišnica Slovenija. In seveda tovariš Zemljarič je bil nekoč politik. Res je, bil je tudi to, vendar nikoli kot izvoljeni predstavnik ljudstva. Politik oziroma funkcionar je bil po volji Partije. Pa ni bil le to, bil je šef SDV oziroma Udbe, kar pomeni, da je imel silno moč. Ker Republika Slovenija teh struktur iz bivše SFRJ ni nikoli razgradila je kar precejšen del te moči tovariš obdržal. Njegov kolega iz FDV to celo prostodušno razkriva v svoji knjigi. Starci si ne morejo kaj, da se ne bi malo pohvalili.
Seveda tovariši le malo obujajo spomine, da ne bi pozabili na "tekovine revolucije", baje znajo biti tudi malo grobi, če kdo preveč pozablja. Seveda ne oni osebno, zato imajo druge, mlajše ljudi.
Vse skupaj je le še en dokaz več, da našo družbo, preko mlajših lakajev, vodijo starci in jim je vse podrejeno. Zato tudi spremembe v naši družbi niso mogoče. To družbo še danes preveva podzavesten strah, vcepljen očitno že v gensko zasnovo tega naroda, ki se prenaša iz roda v rod. Strah seveda ni racionalen, je kot strah pred kačami, ki jih skoraj da več ni, pa se jih še vedno bojimo, saj je strah vcepljen globoko v podzavesti.