Izbrani forum: Glavni forum

Izbrana tema: članek Z zadolževanjem nad zadolženost?

Prikaz samo enega sporočila - znotraj teme...

BlazVo sporočil: 2.599
[Glavni forum] Tema: Z zadolževanjem nad zadolženost?
[#2475400] 21.11.14 07:16 · odgovor na: anon-104671 (#2475389)
Odgovori   +    11
[Leffe]
Blaž, ni mi jasno, kaj vas moti: keynesianska politka na splošno, slovenska podvarianta javnih naložb kombinirana s korupcijo, sama korupcija ali vse skupaj.
Vse skupaj.

Moti me, da nekdo debatira, kot da sta to dva problema. Kot da se makroekonomist vsede za računalnik in loči korupcijo od rajskih učinkov stimulusa.

Moti me, da ne poznam nobenega primera, ko bi keynesjanski recepti imeli kakšen dolgoročni učinek v državi z visokim deležem javnega sektorja in visoko zadolženostjo.

Moti me, da nihče od kritikov ne pojasni, zakaj v SLO to doslej ni delovalo, pa čeprav smo po obsegu stimulusa absolutno pri vrhu vseh držav.
Menim, da se glede korupcije oz. slovenskega načina izvajanja javnih naložb v infrastrukturo lahko hitro strinjava, da je nekaj gnilega v tej deželi.

Glede Keynesa pa morda zgodba ni tako enoznačna. V obdobju nizkih obrestnih mer in recesije, se državi(ne govoriva o Sloveniji, marveč o urejeni državi) splača zadolžiti na finančnih trgih in investirati v infrastrukturo. Ne zaradi rasti in povečane zaposlenosti neposredno povezane z investijijami v infrastrukturo, ampak zato, infrastrukture kot pogoja za nadaljnje zasebne investicije. Potem lahko država v naslednjih obdojih ob višji gospodarski rasti in zaposlenosti poveča davčni izplen tudi brez višanja davčnih obremenitev. Ostalo opravi inflacija. Nekaj uspešnih primerov je znanih: new deal v ZDA, v 70' Avstrija (ta se je celo razdolžila), pred desetletjem Švedska.
New deal ni primerljiv, ker je bil tedaj obseg javnega sektorja v štartu neprimerljiv z današnjimi, mnogo nižja pa je bila tudi zadolženost države. Primerov stimulusa Avstrije in Švedske žal ne poznam in bom hvaležen za kakšen link.
Se sicer strinjam, da je slovenska realnost bližja grški. Vseeno pa ne bi mešal Keynsa in zadolževanja s korupcijo in našo folkloro kartelnih dogovorov in managerskih odkupov. Prvo je naloga makroekonomistov, drugo pa stvar organov pregona.
Dokler pišeš formule in grafe po papirju. Ko pa želiš enkrat dat realni davkoplačevalski denar na mizo, pa vidiš, da je ideja, da boš to dvoje ločil, iluzija.