In zdaj, če se Slovenija v letih 2015 in 2016 dodatno zadolži za skupaj dve milijardi evrov (okoli šest odstotkov BDP, v resnici ne veliko, drugi tir in še nekaj malenkosti na železnici, 30 kilometrov avtoceste in še nekaj lokalnih projektov) in jih vloži v infrastrukturo, bo kot posledica tega slovenski javni dolg čez pet let za 70 odstotnih točk manjši, torej 0 (nič)? A to res lahko verjamete?

Ne, ker učinek investicij na dolg ni linearna funkcija, zato bi dolg v teoriji zgolj limitiral proti nuli, če bi investicije povečevali v neskončnosti, obenem pa se ekonomski učinki investicij na dolg s povečevanjem investicij ne bi spreminjali. Slednje pa je v nasprotju s temeljnim naukom učinka povečanih investicij. Ampak očitno gre že za previsoko matematiko, da bi jo avtor še razumel. Njegovo znanje matematike pa je na nivoju razumevanja makroekonomije. Zato tudi meša strogo makroekonomsko debato s problemom korupcije pri nas. Kar bi bilo v redu, če bi se pri kritiki ekonomske teorije osredotočil na vprašanje učinkovitosti tovrstne politike pri nas, saj izvedba investicij, točneje pojavnost korupcije, brez dvoma vpliva na njihovo učinkovitost. Da mu ni jasno, o čem govori, pa priča dejstvo, da napada splošna makroekonomska priporočila s specifičnostjo poslovnega okolja pri nas. Hruške in jabolka, zopet.

[TiNemo]
>In zdaj, če se Slovenija v letih 2015 in 2016 dodatno zadolži za skupaj dve milijardi evrov (okoli šest odstotkov BDP, v resnici ne veliko, drugi tir in še nekaj malenkosti na železnici, 30 kilometrov avtoceste in še nekaj lokalnih projektov) in jih vloži v infrastrukturo, bo kot posledica tega slovenski javni dolg čez pet let za 70 odstotnih točk manjši, torej 0 (nič)? A to res lahko verjamete?

Ne, ker učinek investicij na dolg ni linearna funkcija, zato bi dolg v teoriji zgolj limitiral proti nuli, če bi investicije povečevali v neskončnosti, obenem pa se ekonomski učinki investicij na dolg s povečevanjem investicij ne bi spreminjali.

Resda ? Torej nirvana sledi šele, če povečamo navedene zneske še za dvakrat ali trikrat ? Je mogoče napisati večjo traparijo ?

Slednje pa je v nasprotju s temeljnim naukom učinka povečanih investicij. Ampak očitno gre že za previsoko matematiko, da bi jo avtor še razumel.

Lahko ti s tvojim strašnim znanjem MA malo bolje definiraš to funkcijo. Kakšna je, če je nelinearnost tako velika že pri 3 % BDP letno? Se ti ne zdi, da bi IMF na to opozoril - češ prikazali smo vam rezultate za spremembo 1 %, ampak pri 2 % pa vse skupaj že kolapsira v flatline ali v neko kaotično funkcijo, ki je ne razumemo.

Ali pa nelinearnost ni tako huda in po tvoje zmanjšanaje ne bo na 0, ampak na 10 ali 20 ali 30 % ? Napiši, kateri rezultat ti izvrže tvoje strašno znanje MA.

Njegovo znanje matematike pa je na nivoju razumevanja makroekonomije. Zato tudi meša strogo makroekonomsko debato s problemom korupcije pri nas. Kar bi bilo v redu, če bi se pri kritiki ekonomske teorije osredotočil na vprašanje učinkovitosti tovrstne politike pri nas, saj izvedba investicij, točneje pojavnost korupcije, brez dvoma vpliva na njihovo učinkovitost. Da mu ni jasno, o čem govori, pa priča dejstvo, da napada splošna makroekonomska priporočila s specifičnostjo poslovnega okolja pri nas. Hruške in jabolka, zopet.

Ko mi boš izračunal, kakšni so bili makro učinki TEŠ6 in kako boš zagotovil, da se v naslednji iteraciji mastenja z davkoplačevalskim denarjem ločil makro debato od naše realnosti, pa mi pridi ponovno pametovat o jabolkih in hruškah. Tele.

Kako naj doktor psihologije razume makroekonomijo? Težko, pa še matematike tam niso predavali.