Javna razprava v zvezi s pokojninami se v veliki meri vrti okoli vzdržnosti pokojninske blagajne in treh ukrepih za zagotavljanje vzdržnosti, ki so dvig prispevne stopnje, povečanje upokojitvene starosti in znižanje pokojnin. Kot indikatorja vzdržnosti pa se stalno omenjata upadajoče razmerje med zavarovanci in upokojenci in naraščajoče financiranje pokojnin iz proračuna. Javno objavljeni statistični podatki na spletni strani SPIZ-a so v glavnem posvečeni številu in strukturi upokojencev in zavarovancev in njihovemu razmerju.

Razprava in podatki o osnovnem namenu pokojninskega zavarovanja, to je zavarovanju za starost, ki naj bi omogočalo primerljiv življenjski standard tudi v starosti pa je izjemoma redka. Primerljiv življenjski standard v starosti pomeni, da pokojnina znaša 100% plače.

Državljane torej zanima predvsem učinkovitost pokojninskega sistema, to razmerje med pokojnino in plačo, ali še bolje razmerje med kupno močjo med pred upokojitvijo in po upokojitvi.

Lepo bi bilo videti časovni prikaz učinkovitosti slovenskega pokojninskega sistema.

Sedanji pokojninski sistem nima več prave vloge, to je zavarovanja za primer starosti, ki naj bi omogočalo primerljiv življenjski standard ali povedano drugače, pokojnina za polno delovno dobo bi morala biti primerljiva s plačo (100%).

Pokojninski sistem je potrebno reformirati takoj in to ne samo zaradi njegove vzdržnosti ampak predvsem zaradi kakovostnega življenja v starosti.

[financedusan]
Javna razprava v zvezi s pokojninami se v veliki meri vrti okoli vzdržnosti pokojninske blagajne in treh ukrepih za zagotavljanje vzdržnosti, ki so dvig prispevne stopnje, povečanje upokojitvene starosti in znižanje pokojnin. Kot indikatorja vzdržnosti pa se stalno omenjata upadajoče razmerje med zavarovanci in upokojenci in naraščajoče financiranje pokojnin iz proračuna. Javno objavljeni statistični podatki na spletni strani SPIZ-a so v glavnem posvečeni številu in strukturi upokojencev in zavarovancev in njihovemu razmerju.

Razprava in podatki o osnovnem namenu pokojninskega zavarovanja, to je zavarovanju za starost, ki naj bi omogočalo primerljiv življenjski standard tudi v starosti pa je izjemoma redka. Primerljiv življenjski standard v starosti pomeni, da pokojnina znaša 100% plače.

Državljane torej zanima predvsem učinkovitost pokojninskega sistema, to razmerje med pokojnino in plačo, ali še bolje razmerje med kupno močjo med pred upokojitvijo in po upokojitvi.

Lepo bi bilo videti časovni prikaz učinkovitosti slovenskega pokojninskega sistema.

Sedanji pokojninski sistem nima več prave vloge, to je zavarovanja za primer starosti, ki naj bi omogočalo primerljiv življenjski standard ali povedano drugače, pokojnina za polno delovno dobo bi morala biti primerljiva s plačo (100%).

Pokojninski sistem je potrebno reformirati takoj in to ne samo zaradi njegove vzdržnosti ampak predvsem zaradi kakovostnega življenja v starosti.

Če si si pripravljen svojo plačo znižat za 30% in razliko vplačevat v nek pokojninski sklad, potem bo verjetno tudi tvoja plača cca 100% usklajena s pokojnino. Ampak to lahko storiš že sedaj, a ne ?
To, da bomo kdaj iz osnovnega pokojninskega stebra dobili pokojnine v višini 100% plače pa lahko mirno takoj pozabiš in boš lažje spal v prihodnje, razen če morda ne uživaš v utopičnih željah... :)