ah, dej no.. pod unega prejšnjega na forumu si napisu, podpisujem... in se sprašuje, kje je bil, ko... torej naj bo tih, ker je vse zaj... sori, to je sporočilo, ki ga podpisuješ...
a kadri al predpisi? - zarad blesavih predpisov imamo take kadre in blesavi kadri pišejo blesave predpise in še blesavo ukrepajo, nadzirajo, bla, bla po teh istih predpisih... in potem je tu SLovenija...
miles ni del te blesarije - ne po stanju duha ne drugače... a je naredil napake, a bi lahko ukrepal drugače, ... - vsak naredi napake... a je večja napaka ohraniti blesavi milje - al milesa - pa ne govorim konkretno - ampak kot drugačno prakso in drug milje... ocenjujem, da so milesove napake majhna škoda glede na korist pri stanju duha... in zdaj ga več ni..

[simona2]
ah, dej no.. pod unega prejšnjega na forumu si napisu, podpisujem... in se sprašuje, kje je bil, ko... torej naj bo tih, ker je vse zaj... sori, to je sporočilo, ki ga podpisuješ...

sorry, jaz tega, da naj bo tiho, v tistem tekstu nisem uspel prebrati.
prebral sem kot - ko si se ze oglasil, in to med drugim ravno v duhu skrbi za kvaliteto, bi lahko povedal se kaj o X (kar bi bilo bolj akutno zanimivo).

miles ni del te blesarije - ne po stanju duha ne drugače...

ne vem, kaj vse je naredil, pa bi bilo boljse, ce ne bi ali cesa ni, pa bi bilo boljse, ce bi. ga ne spremljam podrobno.

lahko samo od dalec recem, da ce je ze neko vrsto let v organih slovenskih velikih druzb, te pa so, khm... karksne so, potem je ocitno nasel neko sticno tocko med sabo in lokalnimi blesarijami.

razen ce je to izredno altruisticen gospod, ki poljubno zrtvuje svoj cas in dusevni mir. morda je, ne vem, v splosnem pa so zelo redki, ker pac tako ravnanje tipicno ni evolucijska prednost in to ne samo v sloveniji.

Tu soglašam s Simono, ki oba blogerja ustavlja, ki kažeta, da veliko vesta, pa to povesta le z vprašanji.
Ko govorita o delničarjih in njihovih ravnanjih, sta udarila močno mimo. Naša divja tajkunizacija, vsesplošna kraja, prihvatizacija podjetij ni primerljiva z utečenim poslovanjem delniških družb na zahodu. Po našem zakonu ZGD nima delničar, ki ima manj kot 50%, nobenih možnosti proti tistemu, ki ima 51%. Vse mu lahko pobere, in mu tudi je.
Ko je bila privatizacija s direktorskimi odkupi in z v ta namen v bankah zagarantiranimi kratkoročnimi krediti vsesplošno (tudi medijsko in sindikalitično) sprejeta, je bila sprožena in omogočena (odobrena) kraja stoletja. Zasesti je bilo treba še NS s svojimi novimi neznanimi kadri, ki jih niso večinsko zbirali manjšinski delničarji. Direktorjem je postal prvi interes postati lastnik. Seveda (komu to ni bilo jasno?), postati lastnik brez denarja, je bilo možno le v škodo družb , vseh ostalih delničarjev pod 50% in zaposlenih in posledično vseh davkoplačevalcev. Poslovanje družbe in skrb za delo in delavce jim je silom razmer postala zadnja briga. Zato je zavajanje in sprenevedanje govoriti, kaj so ti delničarji delali in kaj niso, pa bi morali.