[bc123a]
> [tstih]
> Trendi javne porabe na tej in oni strani Atlantika se ne razlikujejo bistveno ( www.cbpp.org/images/...11OECD.jpg ), kvečjemu je javna poraba v območju evra precej višja, kot v ZDA. Mnoge članice so imele zaradi strukturnih vzrokov v primerjavi z ZDA že desetletja pred krizo sluggish growth.
Ce prav vem pa se razlikujejo deficiti: anglija in ZDA imata precej visje deficite, kot so sploh dovoljeni v evroconi. Right?

Nisem preverjal. Bi pa to pomenilo, da nimajo le nižje javne porabe od evro cone, ampak imajo povrhu še nižje davke (razlika je na puf).

Reci "evropa ne okreva" je malo mimo, ker zaradi efekta evra Nemcija okreva za vse druge (zadnjic je crt pripel clanek o tem, kako v nemciji ze zmanjkuje delovne sile in dobivajo vajeniska mesta tudi taki kalibri ki se pred casom ne bi nikoli imeli sans).

To je potem, ko prišteješ Francoze, Grke, Špance. Je pač bolj ugledno strokovno, kot reči da socialistične družbe ne okrevajo tako hitro. Kar sicer poznamo tudi iz predkriznega časa. Sluggish European growth in gnijoče socialne birokracije sta dva izraza, ki sta se valjala naokoli 20 let pred krizo.

[tstih]
> [bc123a]
> > [tstih]
> > Trendi javne porabe na tej in oni strani Atlantika se ne razlikujejo bistveno ( www.cbpp.org/images/...11OECD.jpg ), kvečjemu je javna poraba v območju evra precej višja, kot v ZDA. Mnoge članice so imele zaradi strukturnih vzrokov v primerjavi z ZDA že desetletja pred krizo sluggish growth.
> Ce prav vem pa se razlikujejo deficiti: anglija in ZDA imata precej visje deficite, kot so sploh dovoljeni v evroconi. Right?

Nisem preverjal. Bi pa to pomenilo, da nimajo le nižje javne porabe od evro cone, ampak imajo povrhu še nižje davke (razlika je na puf).

> Reci "evropa ne okreva" je malo mimo, ker zaradi efekta evra Nemcija okreva za vse druge (zadnjic je crt pripel clanek o tem, kako v nemciji ze zmanjkuje delovne sile in dobivajo vajeniska mesta tudi taki kalibri ki se pred casom ne bi nikoli imeli sans).

To je potem, ko prišteješ Francoze, Grke, Špance. Je pač bolj ugledno strokovno, kot reči da socialistične družbe ne okrevajo tako hitro. Kar sicer poznamo tudi iz predkriznega časa. Sluggish European growth in gnijoče socialne birokracije sta dva izraza, ki sta se valjala naokoli 20 let pred krizo.

To vse drzi. Zal je problem v tem, da so juzne drzave imele do vstopa v evrocono orozje, s katerim so neravnovesja med sabo in nemcijo izravnavale, in to je bila valutna politika. Recimo tisti tako osovrazeni drseci tecaj tolarja, ki je bil namenjen temu, da se ni trebajo jebati s sindikati, ali naj place gredo dol, ce se konkurencnost zmanjsa.

Italija je bila kljub vsem svojim juznim in ciganskim lastnostim in inflaciji tako gospodarsko uspesna drzava, da jo je leta 2001 sam H. Werner Sinn dajal za zgled in primerjavo nemciji, ki je takrat bila res hud bolnik. In ce pogledas graf DEM/ITL takoj vidis zakaj: svoje ciganstvo je kompenzirala z (za danasnje case) masivnimi devalvacijami valute.

Malo zalostno je, ko se ljudje sicer spoznajo na ekonomijo ter makroekonomijo, ter upraviceno kritizirajo "politicne ekonomiste", potem pa brez premisleka postanejo hudi ideologi in politiki, ko je vprasanje skupna valuta.

Zgodovina makroekonomije pravi: drseci in prosti tecaji nacionalnih valut so sluzili izravnavanju razlik med produktivnostjo posameznih drzav.

Z evrocono smo v to kolesje, ki je dokaj dobro delovalo, zabili kol, in sedaj nam grozi, da bo stroj razneslo.

(nizka produktivnost in sluggish growth sta pac dejstvi - in nista nic taksnega, kar ne bi mogla zregulirati valutna menjava).

Ce pa reces "ampak slovenci, grki, italijani in spanci bi MORALI postati tako produktivni kot nemci" je pa to politicno, in ne ekonomsko stalisce.