Prikaz samo enega sporočila - znotraj teme...

anon-166829 sporočil: 5.290
Ker ste že štirje, ki ne veste o čem pišem, naj vam pojasnim.

Forumaš bc123a je izjavil, da so s programom podobnim zlati portugalski vizi imeli Avstralci težave, ker je v Avstralijo prav zaradi sorodnega programa prišla kitajska mafija. Prepričan je tudi, da si je pri kitajski mafiji enostavno izposoditi pol milijončka, problemi nastanejo, ko se posojilo ne vrača in kitajska mafija začne po Avstraliji iskati nevestne upnike in svoj denar. V svojem odgovoru menim, da si je pri nas take količine denarja še lažje izposoditi kot od kitajske mafije, pa še vrniti ga ni potrebno nikoli.

Da bom odgovorno državotvorna, sem tudi sama takoj predlagala podobne programe, ki jih lahko vpelje Slovenija, da bi se v njeno vedno prazno državno blagajno nakapalo nekaj milijončkov.

Če še vedno nisi razumel, ti lahko pomaga samo še bog in ti nakloni ščepec smisla za humor.

Neposredni odgovori na sporočilo št. 2448247

Strani: 1

anon-104967 sporočil: 1.542
[Pia.]
Ker ste že štirje, ki ne veste o čem pišem, naj vam pojasnim.

Forumaš bc123a je izjavil, da so s programom podobnim zlati portugalski vizi imeli Avstralci težave, ker je v Avstralijo prav zaradi sorodnega programa prišla kitajska mafija. Prepričan je tudi, da si je pri kitajski mafiji enostavno izposoditi pol milijončka, problemi nastanejo, ko se posojilo ne vrača in kitajska mafija začne po Avstraliji iskati nevestne upnike in svoj denar. V svojem odgovoru menim, da si je pri nas take količine denarja še lažje izposoditi kot od kitajske mafije, pa še vrniti ga ni potrebno nikoli.

Da bom odgovorno državotvorna, sem tudi sama takoj predlagala podobne programe, ki jih lahko vpelje Slovenija, da bi se v njeno vedno prazno državno blagajno nakapalo nekaj milijončkov.

Če še vedno nisi razumel, ti lahko pomaga samo še bog in ti nakloni ščepec smisla za humor.
Z bogom se bova že nekako zmenila; ne pričakujem, da mi bo kaj extra pomagal, kot tudi ni imel kaj zraven pri raznih oslarijah, ki sem jih v življenju napravil.

Glede humorja bo pa težka, zgleda, sploh , ker gre zgleda za ženskega, in očitno nisem edini, ki ima težave z njim. Ko je ravno tako zmučkano nedeljsko popoldne in nimam kaj prav za počet, bom eno kratko poglavje prepisal iz knjige Slavka Krušnika "Smeh ni greh". (če bo kaj padalo pol, bomo videli, tako dež kot ostalo...)

Naslov: Ali imajo ženske smisel za humor

Ko sem bil star šest let, sem rekel sosedovi punčki:
"Grem stavit, da lahko stojim samo nekaj centimetrov od tebe, pa se me ne boš mogla dotakniti."
"Kako to?" , je vprašala.
"Ha, če stojim za vrati."
Tako sem se smejal, da so mi popadale iz žepov vse frnikole.
Deklica me je pogledala mrzlo kot žabo: " Kaj je na tem smešnega? Nihče se te ne more dotkniti, če stojiš za vrati!"

V vseh letih, ki so minila od tedaj, se mi ni posrečilo razumeti ženskega smisla za humor.
Ženske se smejejo ali v nepravem času ali napačni šali ali pa sploh ne smejejo... Poznam sicer bistro žensko, ki se na koncu šale globoko zamisli in vpraša:" Hm, ..., pa potem?", in neko drugo, ki se nasmiha ves čas med pripovedovanjem šale, ko pa pride ost šale, se smrtno zresni in me vpraša na primer, kje stanujem.
Bistvo stvari je v tem, da humor ne izhaja samo iz šale, ampak iz množice slik, občutkov in miselnih povezav, ki nam jih šala vzbudi. Osebe, ki jim plešejo pred očmi slike sobne opreme, novih spomladanskih kompletov in filmskih igralcev , vidijo stvari običajno v drugi luči kot osebe, ki jim razburjajo domišljijo mnogo važnejše pobude: na primer postrvi ali tajnice z lepimi očmi.

Ženske nosijo v sebi breme globoke stavrnosti, ki jih ne pusti v višje sfere. To je eden od vzrokov za žalosten način, s katerim reagirajo na zgodbice, ki so smešne prav zaradi tega, ker nasprotujejo razumu.

Nekega večera sem se vračal domov in že med vrati predlagal ženi:
"Hočeš, da ti povem sijajno šalo, draga? Torej - neki mladenič je vsak dan sedel v restavraciji s šopkom zelene za ušesom. Nekega dne pa se je nenadoma pojavil z mlado čebulo za ušesom. Sosed pri mizi, ki ga je vsak dan opazoval, se ni mogel vzdržati in ga je vprašal:
"Povej no, kolega, čemu imaš čebulo za ušesom?"
"Niso imeli zelene."
Pri zadnjih besedah sem planil v glasen krohot.
Žena je rekla:
"Kako da ni dobil zelene?" Potem je odsotno dejala:"Ah, to me je spomnilo, da prideta zvečer Bill in Grace. Kupiti moram še sir."
(To, kar zdajle berete, je članek, ki ga je napisal Robert Thomas Allen):
Zvečer sem povedal šalo Billu in Grace. Bill se je sladko smejal, Grace pa se je samo vljudno nasmehnila in rekla:
" Da, zelena je zdaj zelo draga." Obrnila se je k moji ženi in nadaljevala:" Ravno danes sem premišljevala, kaj bo, če bojo cene hrani tako naraščale. Morala si bom poiskati moža, ki bo več zaslužil."
Obe sta skoraj popokali od smeha, medtem ko sva midva z Billom slovesno grizljala olive.

Ženska se nikoli ne bo tako voljno predala zabavnosti šale lot moški. Moški bo prekinil poslovni sestanek, da bo povedal dobro šalo. Ženska jo bo poslušala šele tedaj, ko bo posoda pomita, otroci očiščeni in sama do pičice urejena za odhod v mesto. Vmes posveča šali samo delček pozornosti, to pa ni dovolj.
Spomin se, da sem nekoč dejal svoji ženi:
"Si že slišala tisto šalo o dveh prijateljih, ki sta sedela v klubu nekje v Angliji, pa je prvi rekel drugemu:"Hudo mi je;slišal sem,da si davi pokopal svojo ženo, stari prijatelj," in mu je drugi odvrnil:
"Da. Moral sem jo. Umrla je, veš."
Izraz na obrazu moje žene se ni spremenil niti za dlako. Po malem se je zresnilo tudi moje obličje.
"Od česa pa je umrla?" je vprašala žena.
"Glej," sem ji rekel in začutil, da me obliva rdečica."Eden od njiju je rekel:"Hudo mi je; slišal sem,da si davi pokopal ženo...""
"Saj sem razumela", je odgovorila žena," in nikar ne začenjaj spet vpiti! Če se misliš tako vesti, te raje sploh ne poslušam."
Drugi razlog, zakaj zadeva klavrno propade, kadar skuša moški spraviti v smeh ženo, je dejstvo, da pripoveduje šale navadno moški. Ženske so prepričane, da so moški v glavnem smešni, čeprav jim to le redko mečejo pod nos.Poznal sem ženske , ki jih je obsedel histeričen smeh, ko so si pripovedovale, kako njihovi možje kupujejo na trgu ali kako se vedejo vpričo plavolask.

Ugotovil sem, da ne dojamem smisla za humor pri svoji ženi, pa tudi pri ženah svojih znancev ne. Kadar so se v družbi stvari lepo razvijale in ko je kako dekle ali žena povedala nekaj šal biološkega značaja, sem navadno poskušal tudi jaz s kako šalo te vrste. Vsem, tudi moji ženi, je smeh zamrl na ustnah. Gledale so v konice svojih čevljev, potem pa je navadno katera bistroumno pripomnila:"Imaš čudovite lase, odkar si jih pustila rasti, Maggy."
Zdaj sem si že na jasnem, kaj moram početi, kadar gre za mešani humor. Svoje šale skrbno shranjujem, dokler se moški ne neberejo v kuhinji, kjer pripravljam pijačo. Ženske pustim, da si pripovedujejo o svojih lahkih poletnih oblekah, ki so jih takorekoč zastonj kupile na razprodaji. Sem in tja zamre kakšni od njih glas v šepetu, takoj nato pa prasnejo vse v gromovit sneh.

Nekega dne bom že ugotovil, kaj je tako smešnega.

Strani: 1