V Sloveniji so se na skrpucalo imenovano Osnutek koalicijske pogodbe, ki to seveda ni, najprej odzvali sindikati, Štrukelj in Semolič. Oba sta takoj zarohnela, kljub temu, da Cerar obljublja da ne bo sprememb. Tako za vsak slučaj, da ne bi popuščal kakšni strančici, ki ne dojame, da je njena specifična teža enak nič, kot je NSI. Pa teh sindikatov ni nihče volil. Pravzaprav celo je volil in to Štuklja na listi ZL, pa ga volivci niso hoteli gledati v parlamentu. Toliko o opevani civilni družbi, za kar se sindikati imajo, tako kot tudi Zveza upokojencev.
Pa pojdimo k tajnicam od tajnic. To je povsem razumljiv pojav, ko v vladno koalicijo vstopajo nove in nove stranke salonskih levičarjev in zajedavcev. Če hoče nova stranka vsaj za nekaj let pridobiti tudi članstvo mora tudi nekaj ponuditi oziroma dati. In kaj lahko ponudi? Državne službe seveda, drugega tako nima.
Neverjetno je, da gospa Toplak ne razume, da se davki in prispevki ne morajo znižati enostavno za to ker je državni in para državni aparat prevelik. Preveč je šolnikov, preveč je medicinskih sester, preveč je carinikov, preveč je sodnikov, preveč je fikusov. Že slišim pogrom za te svetoskrunske besede. Seveda ni jih preveč, če nič ne spremenimo, celo premalo jih je. In prav v tem je problem. Pri nas se moramo lotiti urejanja družbe najprej drugje. Urediti moramo šolski sistem, da bo učinkovit in to z manj kadra in višjo kvaliteto, da bo na primer študiralo pol manj ljudi, da bo v razredu sedelo vsaj 25 otrok, da ukinemo marksistično usmeritev, ki pohablja generacije, itd.. V zdravstvu moramo uvesti zavarovalnice, ki bodo plačevale storitve in ne neke imaginarne programe. Ne bo več potrebe po rohnenju proti zasebnemu zdravstvu, ker bo povsem nepomembno kdo opravi storitev. Zdravstvo bo moralo stopiti v 21 stoletje po načinu in organizaciji dela. Danes se utaplja v nepotrebni administraciji in zato potrebuje neskončno število ljudi. Ne vem zakaj morajo imeti medicinske sestre visoko izobrazbo za praznjenje kahel? To vse stane in mi pač nismo bolj bogati od Avstrije ali Nemčije. Stopiti moramo na realna tla in si priznati, da tako visokega standarda ne zmoremo.
Torej, tudi če zmanjšamo davke in ne naredimo drugih bistvenih sprememb, nimamo nobenih izgledov, da bomo kdaj izplavali iz gnojnice imenovane demokratični socializem. Že pred meseci sem napovedal, da bo propadle "nacionalne interese" zamenjala "skrb za javno" in prav to se je zgodilo. Vsi sedaj govorijo o javnem zdravstvu, o javnem šolstvu, o javni infrastrukturi ... Spremeniti moram predvsem miselno okolje, da bomo šele nato spremenili podjetniško okolje. Nasprotno ne gre, gospa Simona!