Konjigunda iz Spodnjega Kaslja je sla v turizem. Najela je avtobus skupaj s 60-imi kopanja zelnimi domacimi turisti, se opremila s popotnico, ni pozabila niti na hladilno torbo in ne na kacjo slino ter se v ranem jutru odpeljala dogodivscinam naproti. Srecno so pripotovali na obalo morja in se druzno cudili ekonomicnosti takega potovanja, saj so si lahko celo enkrat pretegnili noge. Pot je bila dolga, Konjigunda je vstala zgodaj, zdaj bi se prilegla kavica in krepcilni zajtrk. Ni se pustila dolgo prositi in se je urno pridruzila skupini z diseco kavo v termovki. Tudi piskote so imeli in dobro domaco tunko, zdrav kmecki kruh in ekolosko pridelano cebulo, gostija kot se za turizem spodobi. Se silce domacega in druscina je utrujena zaspala na poletnem soncu.

Ko so si dodobra odpocili in se dokoncno zbudili ter druzno pospravili, kar jim je se ostalo, je bil ze vecer. Hiteli so pakirati, da ne bi zamudili avtobusa. Druzno so hvalili slovenski turizem in se pridusali, da se nikoli ni bil tako poceni. Do vecera je lahen obalni vetric odpihnil se poslednji vonj po domaci cebuli. Nasi vrli domaci turisti tegazal niso docakali, kajti takrat so ze utrujeni pospali na turisticnem avtobusu na poti nazaj domov.