Funke

»Naša minimalna plača tak ni omemba vredna, ker je tako nizka«

Tudi naša dodana vrednost je nizka. Copy: Visoka dodana vrednost in visoke plače so v državah z visoko politično kulturo v katerih vlada zaradi rebalansa proračuna odstopi. Zanimivo razmišljanje v Mladini o plačah v EU in Sloveniji, ki navaja podatke Eurostata (citiram): »Povprečni stroški delodajalca za uro dela na zaposlenega v zasebnem sektorju so lani v Evropski uniji znašali 23,70 evra, v območju evra pa 28,70 evra. Najvišje povprečne stroške dela na uro so imeli na Švedskem, kjer so znašali 43 evrov, najnižje pa s 3,70 evra v Bolgariji. Švedski so po višini stroškov dela sledili Belgija (41,20 evra), Danska (39,80 evra) in Luksemburg (35,60 evra), na koncu lestvice pa so se pred Bolgarijo z najnižjimi stroški znašle še Romunija (4,70 evra), Litva (6,20 evra) in Latvija (6,50 evra). V Sloveniji so znašali 14,30 evra...«. Države z manjšimi stroški dela imajo manjšo dodano vrednost, ki posledično pomeni manjše delavske plače, ker je manj dodane vrednosti za razdeliti. Zakaj je pri nas primerljivo nizka dodana vrednost? Problem je v slovenski državi, ki ne dodaja svoj del dodane vrednosti in ne funkcionira najbolje. V javni upravi je preveč zaposlenih , ki motijo drug drugega pri delu, javne finance so katastrofalne, študenti predolgo študirajo, vsaka občina sprejema urbanistični plan, dve varuški ahtata enega otroka, birokracija ima predolge roke, učiteljice, sodnice, zdravnice...imajo previsoke plače, v parlamentu se sprejema nejasna zakonodaja, vlada nima realnega proračuna in še in še. Zakaj že enkrat ne sprejmemo ocen dveh predsednikov vlad, Pahorja in Janše, da je v javnem sektorju od 30% do 50% odvečnih delavcev, ki na delu nič koristnega ne počnejo in le škodujejo državi.

Podatki Eurostata na: www.mladina.si/15656...oke-place/

To o javni upravi se popolnoma strinjam. Jasno je, da je treba odpustit vsaj 30% javnih uslužbencev pa čeprav mi skoraj vsa familija dela v javni upravi. Morajo ostat res samo tisti, ki delajo in so potrebni. Hudi rezi so nujni v šolstvu in zdravstvo, kjer je preveč zdravnikov, ki nič ne delajo in vlečejo plače. Seveda pa tudi javna uprava. Najhujše so vsekakor upravne enote, kjer od 10 delavcev dela en drugi pa samo nakladajo.

Jasno, da je država totalno zavožena in ni mogoče vzpostaviti normalnega ekonomskega okolja. Problem pa ni samo pri javni upravi, ampak tudi pri podjetjih in plačilni nedisciplini - to pa morate priznati.

Funke

"To o javni upravi..."

Tudi občine so javna uprava. Copy: Občine z najmanjšim številom prebivalcev: Hodoš 322, Osilnica 404, Solčava 505, Kobilje 612, Kostel 647....Približno 110 občin ima manj kot 5000 prebivalcev, čeprav je bilo to število kriterij za ustanavljanje novih občin...veliko občin nima lastnih virov financiranja...Leta 1995 smo imeli 51 občin do 5000 prebivalcev, danec jih imamo cc. 110. Sprememba Zakona o lokalni samoupravi in preoblikovanje 110 občin v krajevne skupnosti...".

Glejte to vse vem. Vsi vemo, da jih je preveč. Hkrati bi pa zmanjšaje števila občino povzročilo veliko stroške v obliki odpravnin in verjetno tudi odškodnin za ukinitev občin. Vprašanje kaj se res splača. Tako vam povem. Več kot deset let nazaj je bilo celotno prekmurje občina Murska Sobota pa se ljudem ni godilo nič slabega. Mogoče je bil razvoj počasnejši kot danes, vendar pa ni bilo takih pufov kot npr. v občini Gornji Petrovci ali občini Šalovci, kjer so upniki nekaj časa celo imel plombe na občinskih cestah.

[menim]
> [Funke]
> Dejstvo pa je da tekstilna industrija ali druga delovno intenzivna industrija v Sloveniji te minimalne plače ne more zdržati, če ne zaradi drugega pa zaradi izredno nizke storilnosti. Na žalost je dejstvo da slovenski delavec za svojo plačo premalo dela.

Mesečna bruto minimalna plača je 789 evrov, če dela šivilja 160 ur na mesec, je to 5 evrov bruto na uro. Recimo, da šivilja šiva ene hlače eno uro, ki se nato prodajo za ... raje ne razmišljam naprej, nekaj tukaj ne štima.

Tukaj čisto vse štima. Take hlače, kot jih ta šivilja proizvede imajo proizvodno vrednost izpod enega evra, verjetno le par centov, če gre za nizkocenovne posle kot v primeru Huga Bossa, ko se šiva za druge znamke in ne za lastno blagovno znamko, kjer se seveda iztrži veliko več. Pri Muri je bil od osamosvojitve problem oddelek komerciale, ki ni znal tržit lastnih izdelkov v tujini in seveda destruktivni direktorji, ki niso reformiral družbe in so jo namensko uničeval. Pri tem je potrebno še omenit, da delavke seveda niso plačane na uro, ampak morajo doseč proizvodno normo, saj ima fiksna plača v Muri tako imenovani fleksibilni del, ki je vezan na doseganje norme.

Da pojasnim kaj menim z nizkocenovnimi posli - primer, npr. Nike, ki proizvaja tekaške čevlje na Kitajskem. Proizvodna vrednost takih čevljev je pred nekaj leti bila okoli enega centa, ko so bili dokončani. Mi smo pa za njih plačal od 50 evrov navzgor. To pa je primer kot je nekdo omenil tako imenovanega lohn posla. Zdaj se pa giblje proizvodna vrednost Nike čevljev zaradi precejšnjega povečanja plač Kitajcev že precej višje in seveda zato niso več tako konkurenčni, kar se tiče delovne sile, da ne vštevamo še stroške transportne poti in logistike. Seveda se tu gre za ekstremno masovno proizvodnjo in so stroški na enoto proizvoda lahko zelo nizki, kar je primer pri Nike.

[Funke]
Očitno nimaš pojma o Pomurju, ker 570€ ne pokrije minimalnih stroškov v Pomurju. Spet ljubljanske bedarije.

Imam kar precej pojma o prekmurju. Tudi nacin zivljenja tam je drugacen, veliko prebivalstva ima vrt in zemljo. Zato je prebivalstvo lahko zivelo tudi z (po statistikah) 20-30% nizjimi dohodki.

Plače v Muri so pa bile leta 1988 nad slovenskim povprečjem, če še ne veste in so bli dosti boljše plačani kot delavci v bankah ali kakih drugih ustanovah po Sloveniji, takrat so delavci še bili cenjeni. Res pa je, da so poznejši direktorji iz leta v leto kradli in uspešno uničeval podjetje in blagovno znamko.

Mura ni bila izjema, tudi tam se je kradlo, kot v vseh socialisticnih ali pa "drzavnih" firmah. Ampak Mura ni propadla zaradi tega, ampak zato, ker je cena dela zrasla nad prihodkom, ki ga taksna industrija lahko doseze. Kako tezko je to razumeti?

Odgovor na vašo prvo točko: Z avtom so hodili v službo za to, ker povprečna vozovnica z Avtobusnim prometom MS na oddaljenosti do 20km na mesec stane cca. 110 evrov.

Dejstvo je, da so prej hodili z avtobusom, ker vecina ljudi niti ni imela avta. Potem se je standard dvignil in vozili so se z avti. Pa se to: pokazatelj ekonomske nepismenosti je, ce ceno prevoza z avtom enacite s ceno bencina. Cena prevoza z avtom je precej visja od cene bencina. Torej: standard je sel gor, in place tudi, na koncu je bil standard previsok za delo kot je sivanje oblek.

2. Brez zamere ampak plače v tovarni usnja, in drugih tovarnah v Jennersdorfu ali pa drugi obmejnih Avstrijskih mestih so vse na nivoju 1200€, ker manjša plača ni dovoljena pa podjetja zaradi tega ne propadejo. Večinski delavci tam so pa prekmurci mimogrede.

Prvic: koliko siviljskih obratov z 2400 zaposlenimi imajo avstrijci cez mejo? Drugic: zakaj pa je v prekmurju potem sploh se kaksen brezposeln?

Ko si bos odgovoril na to vprasanje, bos razumel, zakaj je bolje minimalec 400 EUR in imeti sluzbo, kot pa minimalec 570 EUR in biti brezposeln!

To da Mura pri takemu številu zaposlenih in poslih kot jih je na koncu opravljala ni mogla več zagotoviti višjih plač je pa jasno vsakomur. Sicer pa dobro vem, da večini podjetnikov v Sloveniji ni namen, da bi dal kakemu delavcu večjo plačo od minimalke tudi, če bi jo lahko.

Vsekakor je naravnost smesno, da nekdo trdi, da je bolje, da so ljudje brezposelni in na 200 EUR socialne pomoci, kot pa da so zaposleni z dvakrat visjo placo.

[Funke]
Prav - potem pa povejte ljudem v Murski Soboti, ki hodijo na Rdeči Križ po hrano zakaj ta plača ne zadostuje za minimalne življenjske stroške v MS in teh ljudi ni malo. Sedaj že nekaj sto.

Zato, ker imajo verjetno "grehe" od prej, verjetno pufe ali lizinge, madona! Z dvema placama 570 EUR NE MORES BITI LACEN! Sploh pa ne v sloveniji, kjer si upravicen se do otroskih dodatkov, subvencije vrtca, vecina ljudi pa ima lastniske nepremicnine, sploh v prekmurju.

[Funke]

Plače v Muri so pa bile leta 1988 nad slovenskim povprečjem, če še ne veste in so bli dosti boljše plačani kot delavci v bankah ali kakih drugih ustanovah po Sloveniji, takrat so delavci še bili cenjeni. Res pa je, da so poznejši direktorji iz leta v leto kradli in uspešno uničeval podjetje in blagovno znamko.

E jebi ga... s tem ponavljanjem o tem, kako so delavci necenjeni, si prvi, ki tem istim delavcem dela škodo. Produktivnost v muri na enoto časa je bila nizka ves čas. Ker pač nisi mogel leta 1988 pokupit tuje konkurence, si bil administrativno prisiljen nabavljat Murino robo. Kvalitetna, a predraga. Skratka, te gospe so dobile več, kot bi jim smiselno pripadalo.

Odgovor na vašo prvo točko: Z avtom so hodili v službo za to, ker povprečna vozovnica z Avtobusnim prometom MS na oddaljenosti do 20km na mesec stane cca. 110 evrov. Prevozi tukaj niso tako poceni kot v Ljubljani. Bencin je pa takrat bil še tako poceni, da se ni splačalo vozit z avtobusom. Pa tud dans se ne, ker je avtobusni prevoz še vedno dražji od osebnega in linije vozijo le do dvakrat na dan v posamezne kraje (zjutraj in zvečer). Druge možnosti prevoza pa ne obstajajo.

Ne vem, kako lahko ima Boxmark Leather organiziran prevoz delavk v tovarno in domov. POdoben princip v Novem mestu furata Krka in Revoz, kjer je pol Bele Krajine v službi. Organiziran avtobusni prevoz. Prav za BL je bilo po TV pred kratkim. In neglede na to, je tudi avtobusna karta PLAČANA s strani delodajalca (Poleg nadomestila za malico edini neobdavčen prihodek). In nenazadnje. Strošek lastnega vozila ni le bencin. Folk v Ljubljani, ki ima nižje prihodke, avtomobile prodaja, ker ga ne rabi toliko, da bi lahko upravičeno pokril strošek. In še to. Če je bil avto cenejši, delavke pa so dpobile plačano karto za bus, so dejansko s tem še zaslužile..

To da Mura pri takemu številu zaposlenih in poslih kot jih je na koncu opravljala ni mogla več zagotoviti višjih plač je pa jasno vsakomur. Sicer pa dobro vem, da večini podjetnikov v Sloveniji ni namen, da bi dal kakemu delavcu večjo plačo od minimalke tudi, če bi jo lahko.

To je grda laž. Večina podjetnikov svoje zaposlene ceni. IN ne posplošuj. So kalibri ala Šešok, in oni kolega ki sem mu že odgovarjal. A tvoja trditev vseeno ne pije vode.

Okoli administrativno določenega minimalca pa. 570€ res ni bog ve kako dosti, priznajmo. A po drugi strani je dohodninski prispevek Murine delavke nikakav napram nekomu s povprečno plačo (1,6% od komplet stroška delodajalca, napram cca 16% pri onem z povprečno plačo), Cena vrtca za 1 skupino je 40€ napram 240, Otroški dodatki so višji, kosila v šoli cenejša, Cel kup nekih administrativnih ugodnosti. Minimalna plača ni tako enoznačna reč.

Problem našega minimalca ni tok v višini. Problema sta drugje:

1. Definiran je v zakonu. Država ne more bit socialni partner. Država je tu, da postavlja PRAVNI okvir delovanja družbe, skrbi, da se ga vsi držimo, in s pobranimi davščinami zagotavlja skupne storitbve, ki jih nekako potrebujemo vsi. Torej bi moral bit minimalec definiran v splošni in/ali panožnih kolektivnih pogodbah, ki pa so predmet pogajanja sindikatov in delodajalcev. Država je zraven lih toliko da zagotavlja kontrolo, da se določbe te pogodbe izvajajo, skratka, da ni izkoriščanja z ene ali druge strani. Skratka pravice delavcev naj bodo predmet pogajanj med onimi ki delo dajejo in onimi, ki ga izvajajo.

2. Če že mora bit zacementiran v zakon, naj bo v obliki minimalne brutto urne postavke. in ne zneska za polni delovni čas.

Problem murinih delavk je velik. Ženska ki je 20 let šivilja za boga milega ne zna počet nič drugega kot šivati! Zdaj iz nje ne more ratat inženir, al pa kaj podobnega. A trajalo bo kakih 15 let. Toliko je namreč rabilo Zasavje, da se je vsaj provizorično sestavilo, po tistem ko je crknil rudnik. Cifra 1200 brezposelnih v regiji ki ima:

SKUPAJ 117000 prebivalcev
Med 20 in 60: 68000 prebivalcev (Reciva temu delovno zmožna populacija)

je velika..

A ti, ko tako govoriš, da "mi" v Ljubljani nimamo pojma kak da je hudo tam na vašem koncu. Veš od kod bo prišel denar za te socialne pomoči za teh 1200 brezposelnih?

Spoštovani, problem je v tem, da večina gospodinjstev v Prekmurju trenutno živi s po eno plačo in ne dvema kot si vi to predstavljate in gre tukaj za zelo zmotno mnenje. Registrirana brezposelnost tukaj je visoka. Dejstvo je pa tudi, da veliko ljudi sploh ni prijavljenih na zavodu, ker so pogoji hudo restriktivni in ne pozabimo, da pri današnji socialni pomoči od Pahorjeve reforme naprej več ne gre za socialno pomoč, ampak le še za tako imenovani državni hipotekarni kredit. Stanje je veliko slabše kot se zavedate, vendar je dejstvo, da se Prekmurci nad stanjem v regiji ne pritožujemo kot v drugih delih Slovenije. Vse smo že preživel pa bomo to krizo še tudi.

[Funke]
Stanje je veliko slabše kot se zavedate, vendar je dejstvo, da se Prekmurci nad stanjem v regiji ne pritožujemo kot v drugih delih Slovenije.

Ko država z birokratskimi ovirami zavira razvoj regije, imajo ljudje pravico protestirati. Kaj je uspešen razcvet podjetništva, smo videli v Italiji že kmalu po končani 2. svetovni vojni. Italija je lep primer, ko država podjetništva ni ovirala, temveč spodbujala. Ko so tuji investitorji videli, da se v tako okolje splača vlagati, so investirali in italijanskemu gospodarstvu je šlo vsako leto bolje. Italijani so bili že takrat bolje plačani, kot delavci v državah vzhodno od njih, pa čeprav je Italija vojno izgubila.

Leta 2007 je bil v našem tisku objavljen podatek, da je za deset povprečnih plač jugoslovanski delavec leta 1957 lahko kupil Tomosov moped Colibri. Za deset povprečnih plač je istega leta italijanski delavec v Italiji kupil avto Fiat 500!

Spoštovani moja izkušnja je taka kot sem rekel v vseh manjših ali večjih zasebnih firmah v Pomurju kjer sem delal ni niti en delodajalec cenil enega delavca in ga je izkoriščal na minimalki pa čeprav je podjetje imelo zadostne prihodke in to je dejstvo. Izjema je firma kjer delam zdaj, tako da mi ne govorite, da večina delodajalcev ceni delavce. Samo izkoriščal bi jih za minimum plačila in ne govorim o delovno intenzivnih panogah za katere je jasno, da ne zdržijo minimalk.

Poleg tega pa sploh nisem govoril o Muri, ampak o splošni minimalni plači, ki je prenizka. Vsi vemo, da bi minimalna plača morala biti urejena panožno kot je to npr. v Avstriji pa tega problema ne bi bilo. Res je pa, da kot se zdaj mislim, da vsi strinjamo 570 evrov ni zadosti za preživetje nikjer v državi. In govoril sem o enemu človeku z eno plačo in ne dvema ker je to že tako unikum, da sta dva v družini zaposlena. In ko smo že govoril o tovarni usnja v Jennersdorfu - tam dela približno toliko ljudi kot je delalo v Muri in to za zgoraj omenjeno minimalno panožno plačo. Jasno je da v Avstriji ob meji ni toliko delovnih mest, da bi vse brezposelne iz Prekmurja preneslo, čeprav je dejstvo, da jih trenutno vedno več odhaja tja, kar je normalno ob razpisanih 65 delovnih mestih v MS, ki pa jih ni mogoče pokriti, ker se išče le nizko plačana delovna sila in to s tako izobrazbeno strukturo kot je v celi Sloveniji ni mogoče najti zaradi neusmerjenega izobraževanja.

Vsi govorite o avtobusnemu prevozu in ga primerjate z Ljubljanskim. Pozabljate pa, da je mesečna vozovnica v LJ praktično zastonj z 35€ na mesec ob nakupu letne vozovnice za LPP ali mesečne z 42,50€ in gre za zelo minimalne razdalje konec koncev sem živel v LJ in dobro vem, da si peš čez cel LJ v pol ure. Tam se avta dejansko ne rabi in to je dejstvo in je pač luksuz, ki si ga Ljubljančani privoščijo pa to ni mišljeno kot kritika je le dejstvo. Avto tukaj je pa nujno potreben, ker je javni prevoz praktično neobstoječ in je veliko dražji od tega kar sem zgoraj omenil. Povprečno se cena pri nas pri mesečni vozovnici giblje od 80-100 evrov odvisno od kilometrine.

Dejstvo je pa tudi, da je nekoč Mura sicer organizarala avtobusni prevoz za delavce ni ga pa tudi plačevala, saj je to bil strošek vsakega posameznega delavca - kako to vem - delala sem na AP MS.

Denar za socialno pomoč pride od vseh nas to vsi vemo. Pač to je dejstvo, ki smo ga sprejel, ko živimo v Sloveniji in Evropi, ki je še edina, ki ima kolikor toliko obstoječo socialno državo. To, da firme propadejo je dejstvo in konec koncev del normalnega gospodarskega ciklusa. Le, da je pač v temu primeru tragedija, ker gre za v primeru te regije za zelo veliko število brezposelnih, čeprav je ta številka v mednarodnemu okviru le mini zabeležka. Ne smemo pa tudi pozabiti na preostalih 800 zaposlenih iz preostalih družb AHA, ki bodo prav tako šle v stečaj.

[bc123a]
> [Funke]
> Prav - potem pa povejte ljudem v Murski Soboti, ki hodijo na Rdeči Križ po hrano zakaj ta plača ne zadostuje za minimalne življenjske stroške v MS in teh ljudi ni malo. Sedaj že nekaj sto.

Zato, ker imajo verjetno "grehe" od prej, verjetno pufe ali lizinge, madona! Z dvema placama 570 EUR NE MORES BITI LACEN! Sploh pa ne v sloveniji, kjer si upravicen se do otroskih dodatkov, subvencije vrtca, vecina ljudi pa ima lastniske nepremicnine, sploh v prekmurju.

Z dvema plačama nisi lačen dokler se ti ne začno stvari v stvnovanju ali hiši amortizirati. Verjetno si ne moreš privoščiti niti 500 eur neplaniranega izdatka, ne moreš strehe popraviti, fasade, plinske ali oljne peči, ....

Vse to ni prišlo iz zraka in se tudi kdaj pokvari ali iztroši.

[Funke]
Spoštovani moja izkušnja je taka kot sem rekel v vseh manjših ali večjih zasebnih firmah v Pomurju kjer sem delal ni niti en delodajalec cenil enega delavca in ga je izkoriščal na minimalki pa čeprav je podjetje imelo zadostne prihodke in to je dejstvo.

Prvic, prihodki niso dobicek. Drugic, kaksna pa naj bo placa, ce je na tisoce brezposelnih, in vsi hocejo sluzbo?

Slovenija ima v glavah se vedno socializem, in celo taksne stvari, kot so osnove delovanja trga dela, ocitno ljudem niso jasne. Groza.

[Endimion]
In neglede na to, je tudi avtobusna karta PLAČANA s strani delodajalca (Poleg nadomestila za malico edini neobdavčen prihodek). In nenazadnje. Strošek lastnega vozila ni le bencin.

Slovenska mentaliteta, ki povzroca revscino je naslednja:

1) Karta je XXX na mesec, bencin je cenejsi. Ergo se mi splaca voziti z avtom.

(pol leta pozneje)

2) Placa je svinjsko nizka, komaj napraskam v lonec, kako si naj privoscim nove zimske gume, pa tehnicnega, pa servis, prekleta drzava kako nizke so place!

Vse to ima ozadje v obupni funkcionalni in ekonomski nepismenosti tega zivlja, ki potem tolce revscino zaradi napacnih odlocitev in razsipavanja denarja.

[Funke]
Res je pa, da kot se zdaj mislim, da vsi strinjamo 570 evrov ni zadosti za preživetje nikjer v državi.

Ne strinjamo se, 570 EUR ni za prezivetje ce nimas pojma za ravnanje z denarjem, ampak za to ni kriva drzava.

In govoril sem o enemu človeku z eno plačo in ne dvema ker je to že tako unikum, da sta dva v družini zaposlena.

Kako sedaj, eden? Placo v sloveniji nosita dva. Zakaj eden? Aha, zato, ker je drugi brezposeln mislis? Brezposeln je pa zakaj? Ja, zaradi previsoke minimalne place, ki vpliva tudi na pricakovanja plac navzgor!

Se enkrat, ne morem razumeti, kako je lahko nekdo takna pizda, da zagovarja, da je bolje, da so ljudje na sociali, kot na nizji minimalni placi, ali pa da je bolje, da so ljudje na 1x570 EUR kot na 2x400 EUR.

In prekmurje bo ostalo ekonomsko mocvirje slovenije, dokler se bo plebs tam obnasal tako kot se.

Mimogrede, ko se je v sloveniji pojavil Eurospin, kot najcenejsi diskont, je bilo v murskosoboskem eurospinu dalec najmanj ljudi, precej manj kot v ljubljanskih, ljudje pa so se gnetli v sparu. Ocitno le ni problem v nizkih dohodkih ampak v nepripravljenosti na prilagajanje razmeram.

[bc123a]
> [Funke]
> Spoštovani moja izkušnja je taka kot sem rekel v vseh manjših ali večjih zasebnih firmah v Pomurju kjer sem delal ni niti en delodajalec cenil enega delavca in ga je izkoriščal na minimalki pa čeprav je podjetje imelo zadostne prihodke in to je dejstvo.

Prvic, prihodki niso dobicek. Drugic, kaksna pa naj bo placa, ce je na tisoce brezposelnih, in vsi hocejo sluzbo?

Slovenija ima v glavah se vedno socializem, in celo taksne stvari, kot so osnove delovanja trga dela, ocitno ljudem niso jasne. Groza.

Ma glejte vsem je jasno, da je bistven dobiček in tam kjer sem delal je vedno bilo zadosti dobička, da bi se lahko dala večja plača vsaj nekaterim zaposlenim, ampak to delodajalcu nikol ni bil namen in ni treba obračat besed levo, desno, gor, dol in očitno mi je da ste vi enak tip podjetnika kot Šešok, ki bi rad, da vsi delajo popolnoma zastonj.

In še nekaj brezposlenih je predvsem toliko zato, ker imamo večinoma popolnoma nespospobne podjetnike, predvsem s.p.- jevce, ki ne znajo zagotoviti poslov in se prodajat. Da ne govorim o tem koliko direktorjev firm kjer sem delal je pijancev. Da pa ne pozabim na slovito plačilno nedisciplino s katero se dnevno ukvarjam. Vsak slovenski podjetnik bi te rad nategnu in nič plačal. Zelo redka so podjetja, ki plačajo robo in ni treba delat izvršb.

Ko pa že govorite o avtih stane za povprečen 10 let star slovenski avto letni strošek okoli 500€ - vsaj tolko stane mene. Gume se itak menja na pet let, kar je normalno. Veliki servis za 10 let in več star avto se da nardit na račun tud za 110 in tam do 200 evrov, če le malo greš naokoli in ne greš na neke velike pooblaščene servise, tako, da pravljice, ki jih pripovedujete ne držijo. Če pa hodite k Španu na drage servise je pa vaš problem.

Aja pa še to, da sem rekel, da je bolje, da so ljudje brezposelni ste si pa izmislili vi sami. Rekel sem samo, da se ljudem za ta denar ne splača delat, ker ne pokrije minimalnih stroškov in je bolje, da grejo iskat delo v tujino. Lahko si preberete moje prejšnje poste. Toliko o tem.

[Funke]
Ma glejte vsem je jasno, da je bistven dobiček in tam kjer sem delal je vedno bilo zadosti dobička, da bi se lahko dala večja plača vsaj nekaterim zaposlenim, ampak to delodajalcu nikol ni bil namen in ni treba obračat besed levo, desno, gor, dol in očitno mi je da ste vi enak tip podjetnika kot Šešok, ki bi rad, da vsi delajo popolnoma zastonj.

Pri sesoku je problem enostransko vsiljevanje sprememb pogodb. Ce sesok misli, da mu bodo inzenirji delali za 570 EUR neto, ima vso pravico to misliti, seveda pa je vprasanje, ali bo potem imel kaksnega inzenirja. Ni pa to nikakor povezano s pravico do place dolocene visine - vsak lahko gre drugam (hvalabogu tudi v tujino) ce mu to ustreza.

In še nekaj brezposlenih je predvsem toliko zato, ker imamo večinoma popolnoma nespospobne podjetnike,

Tule bodo pokomentirali forumski kolegi - saj ne veste, kaksno kozlarijo ste ustrelili? Zakaj pa vi ne greste za podjetnika, placate delavce bolje, in tem nesposobnezem se prevzamete trg?

Ko pa že govorite o avtih stane za povprečen 10 let star slovenski avto letni strošek okoli 500€ - vsaj tolko stane mene.

To je strosek vzdrzevanja, kot ste spodaj razlozili. Dodajmo se 200 EUR zavarovanja, cestnega sklada, tehnicnega in registracije, in smo na 700 EUR na leto, oziroma 60 EUR na mesec. Ce dodamo zraven se 50 EUR bencina, smo ze skoraj na ceni avtobusne karte. Ce dodamo zraven se amortizacijo (a veste kaj je to?) smo na tem, da reveza na minimalni placi stane avto precej vec kot avtobus.

Aja pa še to, da sem rekel, da je bolje, da so ljudje brezposelni ste si pa izmislili vi sami. Rekel sem samo, da se ljudem za ta denar ne splača delat, ker ne pokrije minimalnih stroškov in je bolje, da grejo

Ce 570 EUR nekomu ne pokrije osnovnih stroskov, a jih potem socialna pomoc 240 EUR pokrije? Zakaj potem ni bolje delati za nizjo minimalno placo kot biti na sociali?

iskat delo v tujino. Lahko si preberete moje prejšnje poste. Toliko o tem.

Koliko ima prekmurje brezposelnih? Zakaj niso vsi na delu v avstriji? Bom kar jaz odgovoril: ker avstrijskih 1200 EUR minimalne place ne pade iz lufta in marsikateri od teh brezposelnih tudi v avstriji ne more narediti taskne dodane vrednosti, da bi ga delodajalec hotel.

In spet pridemo nazaj, da je minimalna placa lahko toliko kot so ljudje produktivni, in v sloveniji so zelo slabo produktivni (kar sicer ni samo njihova krivda, v veliki meri pa je tudi njihova krivda).

Zadnjic sem prebral da so nekdaj imele murine delavke vecjo placo od uciteljic. Potem ni cudno, da so na koncu pristale kot NKV delavke v Muri, namesto da bi naredile vsaj poklicno srednjo solo.

[philips]
Z dvema plačama nisi lačen dokler se ti ne začno stvari v stvnovanju ali hiši amortizirati. Verjetno si ne moreš privoščiti niti 500 eur neplaniranega izdatka, ne moreš strehe popraviti, fasade, plinske ali oljne peči, ....

Vse to ni prišlo iz zraka in se tudi kdaj pokvari ali iztroši.

To je res. Ampak lazna demagogija, ki se siri po sloveniji je, da so ljudje ob 570 EUR place lacni in morajo na rdeci kriz po hrano.

Sicer pa si vabljen da se odpeljes kdaj v Prekmurje in stopis v diskonte. V katerih bos videl precej manj ljudi kot v trgovskih megacentrih, sparu, mercatorju, in tako naprej. Tako da naj verjamemo da "v prekmurju ima malokdo vec kot 570 EUR place in malokje je zaposlen vec kot eden", populacija pa veselo sopingira po dragih nakupovalnih srediscih.

Ali omenjeni funke debelo laze, ali pa je prebivalstvo res samo krivo za to, da ocitno nakupi potrebscine v Intersparu, potem gre pa na rdeci kriz po hrano? ALi kako?

To je pa čista laž, kar ste tu napisal. Pejte v Lidl v MS pa boste vidli, da poka po šivih. Enako v Eurospinu. Lažite tistim, ki ne živimo tu. Nam ne morete.

Res je pa, da iz nekega razloga ljudje ne kupujejo v Hoferju. Mercator je pa vedno prazen. Mislim človek se res vpraša kje vi živite.

Poleg tega pa lahko greste v Spar gledat, da večina ljudje kupuje tako imenovane S-Budget izdelke. Bom pa ja vedu, kako je tukaj.

Sicer pa zaključujem to razpravo, ker nima smisla več razpravljat. Večina stvari, ki ste jih govoril o Prekmurju so stvar preteklosti za kar se lahko zahvalimo Pahorju in njegovim ukrepom ter nedelujočemu gospodarstvu.

[Funke]
Spoštovani moja izkušnja je taka kot sem rekel v vseh manjših ali večjih zasebnih firmah v Pomurju kjer sem delal ni niti en delodajalec cenil enega delavca in ga je izkoriščal na minimalki pa čeprav je podjetje imelo zadostne prihodke in to je dejstvo. Izjema je firma kjer delam zdaj, tako da mi ne govorite, da večina delodajalcev ceni delavce. Samo izkoriščal bi jih za minimum plačila in ne govorim o delovno intenzivnih panogah za katere je jasno, da ne zdržijo minimalk.

Svojo izkušnjo lepo da opišeš. Pozabiš pa omenit s čim so se vsa ta podjetja ukvarjala, stopnja investiranja, amortizacije, dodane vrednosti po zaposlenem, itd itn. Vse to so parametri, ki vplivajo na EBITDA. In če je ta kilav, potem imaš problem. POglej.. v neki oštariji blizu Moravcev sem lani odkartal 1,7€ za velik laški pir. Za kavo s smetano 90 centov. V LJ so cene te robe za cca 50% višje. Pizza je bila 5,9€ (Kraška, z velik pršuta). Zame z Ljubljane precej sindikalne cene. Ampak prekleto, če ima ta oštir približno enake cene vhodnih surovin, potem je njegov izplen majhen, nižji.

Poleg tega pa sploh nisem govoril o Muri, ampak o splošni minimalni plači, ki je prenizka. Vsi vemo, da bi minimalna plača morala biti urejena panožno kot je to npr. v Avstriji pa tega problema ne bi bilo. Res je pa, da kot se zdaj mislim, da vsi strinjamo 570 evrov ni zadosti za preživetje nikjer v državi. In govoril sem o enemu človeku z eno plačo in ne dvema ker je to že tako unikum, da sta dva v družini zaposlena. In ko smo že govoril o tovarni usnja v Jennersdorfu - tam dela približno toliko ljudi kot je delalo v Muri in to za zgoraj omenjeno minimalno panožno plačo. Jasno je da v Avstt je riji ob meji ni toliko delovnih mest, da bi vse brezposelne iz Prekmurja preneslo, čeprav je dejstvo, da jih trenutno vedno več odhaja tja, kar je normalno ob razpisanih 65 delovnih mestih v MS, ki pa jih ni mogoče pokriti, ker se išče le nizko plačana delovna sila in to s tako izobrazbeno strukturo kov celi Sloveniji ni mogoče najti zaradi neusmerjenega izobraževanja.

Daj ne seri no. To da v prekmurju ni delovnih mest, je pač problem prekmurja. Greš pač v maribor, ali pa še kam dlje, pa je.. Ta vaša nemobilnost vas tepe bolj kot si si pripravljen priznat. In ona primerjava z Avstrijo? Zoki ni nobena managerska perla, ampak enkrat je v Trenjih izustil dober stavek: "Če mi da država proste roke pri regulaciji količine zaposlenih v Mercatorju (Prosto odpuščanje in zaposlovanje), jutri podpišem dekret o dvigu plač za 20%. Ja tudi odpuščanje na oni strani karavank malce drugače poteka.. Tega ne pozabi.

Vsi govorite o avtobusnemu prevozu in ga primerjate z Ljubljanskim. Pozabljate pa, da je mesečna vozovnica v LJ praktično zastonj z 35€ na mesec ob nakupu letne vozovnice za LPP ali mesečne z 42,50€ in gre za zelo minimalne razdalje konec koncev sem živel v LJ in dobro vem, da si peš čez cel LJ v pol ure. Tam se avta dejansko ne rabi in to je dejstvo in je pač luksuz, ki si ga Ljubljančani privoščijo pa to ni mišljeno kot kritika je le dejstvo. Avto tukaj je pa nujno potreben, ker je javni prevoz praktično neobstoječ in je veliko dražji od tega kar sem zgoraj omenil. Povprečno se cena pri nas pri mesečni vozovnici giblje od 80-100 evrov odvisno od kilometrine.

Ja pa mili bože, tudi jaz dobim zgolj 35€ nadomestila za prevoz na delo. na povsem istem sem. In ne mi o luksuzu. POvprečna plača v Ljubljani je cca 130% Slo povprečja, v Prekmurju pa 70% Slo povprečja. In vo to številko so všteti le zaposleni pri pravnih osebah, in ne JS. Se pravi, Tvoja logika je, da za prekmurca, ki zasluži manj, vozilo nujno opredmeteno osnovno sredstvo, za nekoga v Ljubljani pa praktično nepotreben luksuz, pa čeprav si ga le-ta lahko privošči bistveno lažje? Živela uravnilovka. Luka Mesec ejakulira ob Tvojem branju! Ali pa je morda resnica, da ko nekdo v LJ (Kjer je delež najemniških parov BISTVENO višji, kot v Prekmurju, kjer so ata in mama postavili hiše za pet nadaljnih generacij) odrazira stroške strehe nad glavo (Za tročlansko familijo z dvosobnim stanovanjem v najemu to znese med 500 do 600€ na mesec), ugotovi, da ne more. Strošek za avto je v rangu med jurjem in jurjem in pol na leto, če všteješ še 10letno amortizacijo. IN ravna pragmatično preudarno kjer lahko. Da ne omenjam slavnih parkomatov po praktično celi LJ, kjer je lahko strošek višji še za danaljnih 50 do 60 na mesec. Ja.. folk pri nas špara. Še pred leti si imel pred našo poslovno stavbo sredi poletja prostor kam kolo postavit. Danes je sredi zime zaseden, vb kolikor res sneg ne pada.

Dejstvo je pa tudi, da je nekoč Mura sicer organizarala avtobusni prevoz za delavce ni ga pa tudi plačevala, saj je to bil strošek vsakega posameznega delavca - kako to vem - delala sem na AP MS.

Normalno. Mura je plačala za Avtobusno karto zaposlenemu, le-ta pa AP MS za mesečno. Kaj je s tem narobe. Bil pa je verjetno organiziran poseben, delavski avtobus.

Denar za socialno pomoč pride od vseh nas to vsi vemo. Pač to je dejstvo, ki smo ga sprejel, ko živimo v Sloveniji in Evropi, ki je še edina, ki ima kolikor toliko obstoječo socialno državo. To, da firme propadejo je dejstvo in konec koncev del normalnega gospodarskega ciklusa. Le, da je pač v temu primeru tragedija, ker gre za v primeru te regije za zelo veliko število brezposelnih, čeprav je ta številka v mednarodnemu okviru le mini zabeležka. Ne smemo pa tudi pozabiti na preostalih 800 zaposlenih iz preostalih družb AHA, ki bodo prav tako šle v stečaj.

A če bi iz denimo prejšne mure ratalo pa 30 šivalnic vsaka z 50 zaposlenimi in bi te firme umirale na kvartal po ena, bi pa ne bila tragedija? Nemci imajo lep pregovor: Pomagaj si sam, in bog ti bo pomagal. Pa niste osamljen primer za božjo voljo. Posavje je imelo Jutranjko, Bela Krajina Beti, Na gorenjskem je umrl Peko, in Alpina, ki diha na škrge, v Ljubljani Velana. Dajte nehat kalimerovsko stokat za firmo, ki v taki obliki ni mogla preživet tekme na trgu. Bi morda preživela z nekom resnim, ki se spozna na tekstil industrijo in imel zadost denarja, da bi lahko srednjeročno sfinanciral izgradnjo lastne blagovne znamke, Ki bi lahko s stališča kvalitete gledano kar prosperirala. Če je bilo dobro za nalepko Hugo Boss, bi tudi kot Mura bilo v redu a ne? A še vedno ne za vseh 3500 delavk stare Mure. Tega Kobiwa Lukančič in Buxton nista mela. Ne enega ne drugega. Pa po rokah ste ju nosili osli prekmurski. IN ja.. v Stečaju treh velikih gradbenikov je direktno delo izgubilo okoli 10.000 ljudi. Če daš zraven še podizvajalce strojnih, elektro instalacij, pa prevoznikov, pa druga popratno mašinerijo, pa so ocene med 20 do 25.000 ljudi? In ker se izguba prihodkov A to pa ni tragedija? Seveda ne. Tam so delali Mujoti, Ekremi, Husseini.. Ne stokaj o katastrofi.

IN mi smo v to prekmurje dali veš koliko? 10 mio Kobiwi Lukančič, okol 100 pa v ono famozno shemo za pomoč pomurju. Ta Križaničev mastermind (Pa še zdaleč ne edini, oni z subvencioniranjem ne-dela je bil še boljši), iz katerega so kradli menda kar vsi. Še najmanj prekmurci. A dali smo. Seaway je pokasiral enih 20 za ono v Črešnovcih al v keri pripizdini da je nekaj ultra modernega postavil, itd itn..

Vaše predpostavke so manjša podjetja z nišnimi izdelki (A ni Varicon iz Vašega konca.. A ta tut samo minimalne plače daje?), eko in termalni turizem, ter kmetijstvo. To imate na voljo, to imate od nekdaj, in dajte si za vraga to priznat. Ja je hudo, če brez dela ostane toliko ljudi, ni pa konec sveta. V Muri je bila povprečna starost zaposlenih že kar konkretna... Bilo je vprašanje let, kdaj bi to tudi na mehak način lepo pozaprli in rekli:"Lepo je bilo, a Zbogom Mura". Na žalost je tako, da je bila Mura ustanovljena v taki obliki, kot je bila zdaj povsem administrativno, v smislu takratne mantre o industrializaciji podeželja. Kjer so zadavili privatnega kmeta, ter ga prisilili, da je šel delat v Tovarno, uničili pa lastno proizvodnjo hrane. To se bo zglihalo. In kok se vozim čez prekmurje, mi ne deluje ne zaostalo, ne neurejeno, ne nič. Prav lep konec za oddih. Če niste scagali po tem, ko so vas stoletja Huni jebali, tut zdaj ne boste.

@bc123a: Veš, lahko pa tole razmišljanje o minimalni plači pravzaprav obrneva. Ajde malo nedeljske filozofije. Kaj pa čeje bil dvig pravilna reč, le v napačnem času. V končni fazi denimo Mura ni delala plusa niti z ono prejšno minimalko.MOrda so podjetja, ki so bila na ivici že pri dejstvu da folku daje ono afriško plačo od 380 i kusur, Bila po svoji vsebini produkta ali storitev nerentabilna že prej.

[Endimion]

@bc123a: Veš, lahko pa tole razmišljanje o minimalni plači pravzaprav obrneva. Ajde malo nedeljske filozofije. Kaj pa čeje bil dvig pravilna reč, le v napačnem času. V končni fazi denimo Mura ni delala plusa niti z ono prejšno minimalko.MOrda so podjetja, ki so bila na ivici že pri dejstvu da folku daje ono afriško plačo od 380 i kusur, Bila po svoji vsebini produkta ali storitev nerentabilna že prej.

@ both;

Zelo na brzino sem pogledal minus/plus struktro postov o zlomu industrije z nizko dodano vrednostjo in komentiranje... pa se mi zdi, da večina na tem forumu - to so podporniki SDS oziroma kako drugače antikomunistični državljani, objukujejo propad podjetij kot je mura, in za to krivijo vse od zlobnih podjetnikov do nesposobnih managerjev pa še skorumpiranih politikov.

Nisem si mogel kaj, da ne bi pogledal predvolilnega EU soočenja kandidatov parlamentarnih strank: najbolj čisto in jasno je deindustrializacijo objokoval Mencinger. Ob tem pa je pametno okrivil kar EU - če bi okrivil domačo politiko, bi utegnil pobrati glasove SDS :-)

Čisto na trnih sem čakal, kdaj se bo oglasila Zver, ali Petrle ali vsaj Pličanič, in zabil: "tekstilna industrija v sloveniji dolgoročno ne more preživeti ne glede na to kaj šiva, ker smo predragi. Meniti, da naše šivilje za tekočim trakom zmorejo narediti dvakrat več kot bolgarske, romunske ali madžarske, je podcenjujoče do sosednjih narodov - skoraj rasistično."

Ps so vsi bili tiho in nekaj flancali in mencali o mladih in o zelenem gospodarstvu. Drek na palci.

Zato še kako drži BC-jeva: če hočemo delovna mesta za nekvalificirane, mora minimalna plača biti kakih 400-500 eur bruto.

Če hočemo, da se nekvalificirani enakomerno porazdelijo za čistilke in hišnike po firmah z visoko dodano vrednostjo... pa moramo te firme spustiti k nam. Sprejeti tuj kapital in tuj management.

Problem je, da je ponekod (tudi v prekmurju?) naša delavska struktura taka, da preprosto ni delovne sile z višjo dodano vrednostjo, ki bi za seboj vlekla hišnike in čistilke. V regiji samih hišnikov in čistilk se ne da nič narediti.

Stanje je tako prav zaradi trideset ali celo štirideset letnega preplačevanja nekvalificiranih delavcev, zaradi spodbud da se nič ne spremeni, zaradi zatiranja tistih, ki so znali in zmogli več.

Zadevo se na hitro lahko reši samo s preseljevanjem: nekvalificirane ven, v okolja ki jih držijo gor delavci in delodajalci z višjo dodano vrednostjo. In Kvalificirane noter - kolikor je to možno - z nizkimi cenami nepremičnin, in prijetno okolico, ker je pač manj ljudi na kupu.

Vzorčen primer z napako je naš Crt - visoka dodana vrednost, svoj prihodek troši v prekmurju, svoj produkt (programiranje) izvaža v Ljubljano ali še kam. Z napako zato, ker nima volje da bi biznis širil in zaposloval.

Zadevo se da pospešiti s tem, da se tega procesa ne zavira z vzdrževanjem zgubaških firm in preprečevanjem vstopa tujemu kapšitalu.

[Endimion]
Pa niste osamljen primer za božjo voljo. Posavje je imelo Jutranjko, Bela Krajina Beti, Na gorenjskem je umrl Peko, in Alpina, ki diha na škrge, v Ljubljani Velana.

prekmurje ima planiko. edini preziveli njen obrat :) prodano pred nekaj leti nemskemu vlagatelju. fajn cevlji. ce rabis planinske cevlje, normalno da gres v prekmurje :)

Ena čistilka naredi mnogo več, kot 10 zaposlenih na agenciji, ki proučuje vpliv peloda na razvoj žuželk rdečega škržada. Tako da, problem ni v čistilkah!!! Pravi problem v Sloveniji je ta, da večina izobraženega kadra ni sposobna narediti absolutno nič, kar bi prineslo neko dodano vrednost. Vsa čast izjemam.

lp
Robert

[XTAXA]
Ena čistilka naredi mnogo več, kot 10 zaposlenih na agenciji, ki proučuje vpliv peloda na razvoj žuželk rdečega škržada. Tako da, problem ni v čistilkah!!!

Problem je v cistilkah, saj nekdo na minimalcu teh zaposlenih na agenciji niti ne placuje - ce ima dva otroka se mu dohodnina zelo hitro kompenzira z otroskimi dokladami, potem pa se s potencialno 20-letnim zastonj solanjem njegove mladine. Za zdravstvo prispeva ravno toliko, kot v povprecju porabi (ne subvencionira pa zdravstvene oskrbe penzionistov in ne placa zdravstvene porabe svojih otrok, to subvencionirajo drugi).

Tako da preden nakladas, poglej v stevilke. Slovenska obdavcitev je tako hudo progresivna da zal pri minimalni placi pridemo do tega, da je neto pac previsok in konec.

Zaposlene na institutih za gubljenje casa pa financirajo tisti zaposleni z visjimi prihodki, ne pa minimalc.

[Funke]
To je pa čista laž, kar ste tu napisal. Pejte v Lidl v MS pa boste vidli, da poka po šivih. Enako v Eurospinu. Lažite tistim, ki ne živimo tu. Nam ne morete.

V preteklih letih sem kar nekajkrat bil v murskosoboskem eurospinu, hoferju in sparu. Vem, kaj sem videl. Vem tudi, kje je bila najvecja gneca na parkiriscu.

Lahko bi naprimer tudi povedali, da se ta Interspar nahaja v murskoboškem BTC Cityu. To vam tudi lepo razloži zakaj je tam toliko avtov. Druga stvar je pa, da ljudje od uvedbe plačila parkirnin v centru mesta nimajo več kje parkirati pa se parkirajo zunaj mesta. Če ne veste je potrebno v MS že leto dni plačevati parkirnino v centru mesta tako, da precej ljudi parkira pri BTC-ju in drugih trgovinah naokoli. Planira se pa tako ali tako uvedba parkirnine v vseh modrih conah v mestu. Tak da center mesta še dodatno umira. Sicer pa nima smisla mislite si kar čte.

[Endimion]
@bc123a: Veš, lahko pa tole razmišljanje o minimalni plači pravzaprav obrneva. Ajde malo nedeljske filozofije. Kaj pa čeje bil dvig pravilna reč, le v napačnem času. V končni fazi denimo Mura ni delala plusa niti z ono prejšno minimalko.MOrda so podjetja, ki so bila na ivici že pri dejstvu da folku daje ono afriško plačo od 380 i kusur, Bila po svoji vsebini produkta ali storitev nerentabilna že prej.

Tole je nevarno razmisljanje. Pripelje namrec do tega, da reces, kurc, pa naj je rajsi 200.000 slovencev na sociali, kot pa da bi vsaj nekaj produktivnega delali. Lahko to sicer reces, ampak implikacije tega pa so zelo siroke.

Ne vem, kako tezko je razumeti, kako nizka je dodana vrednost ljudi, ki so hodili v (sicer ne prevec dobre, a to ni njihova krivda) osnovne sole, komaj zdelali, (pa ne zato, ker bi bili neumni, ampak ker je bilo bolj pomembno poceti kaj drugega), potem sli delat v muro in tam obticali 30 let. Ce si frajer, ustanovi firmo, jih zaposli in prodajaj njihovo delo po 1200 EUR bruto. Ona lukanciceva je mislila, da je frajerka, pa se je izkazalo, da vendarle ni.

In dokler folk ne bo zakapiral tocno te logike o kateri govoris v enem sledecih postov (primerjava z madzarsko, bolgarijo in njihovim minimalcem), do takrat bo imela slovenija visoko in se visjo brezposelnost, narod bo pa zahteval dvig minimalne place, ter norel, ko jih bo zaradi tega se vec ostalo brez sluzbe.

Zato je slovenija totalno v pizdi, za Prekmurje je pa edina pozitivna plat to, da je Avstrija blizu in da se tam vzpostavi nekaksen trickle-down od tistih, ki so sposobni delati v avstriji in bo nekaj tega denarja koncalo tudi v prekmurju, ker ga bodo tam pac potrosili.

Funke je klasicen primer tipicnega slovenskega volilca in najboljsi razlog da so obeti za slovenijo zelo crni.

[NemirniTujec]
Čisto na trnih sem čakal, kdaj se bo oglasila Zver, ali Petrle ali vsaj Pličanič, in zabil: "tekstilna industrija v sloveniji dolgoročno ne more preživeti ne glede na to kaj šiva, ker smo predragi. Meniti, da naše šivilje za tekočim trakom zmorejo narediti dvakrat več kot bolgarske, romunske ali madžarske, je podcenjujoče do sosednjih narodov - skoraj rasistično."

Ps so vsi bili tiho in nekaj flancali in mencali o mladih in o zelenem gospodarstvu. Drek na palci.

Zato še kako drži BC-jeva: če hočemo delovna mesta za nekvalificirane, mora minimalna plača biti kakih 400-500 eur bruto.

Če hočemo, da se nekvalificirani enakomerno porazdelijo za čistilke in hišnike po firmah z visoko dodano vrednostjo... pa moramo te firme spustiti k nam. Sprejeti tuj kapital in tuj management.

Problem je, da je ponekod (tudi v prekmurju?) naša delavska struktura taka, da preprosto ni delovne sile z višjo dodano vrednostjo, ki bi za seboj vlekla hišnike in čistilke. V regiji samih hišnikov in čistilk se ne da nič narediti.

Stanje je tako prav zaradi trideset ali celo štirideset letnega preplačevanja nekvalificiranih delavcev, zaradi spodbud da se nič ne spremeni, zaradi zatiranja tistih, ki so znali in zmogli več.

Zadevo se na hitro lahko reši samo s preseljevanjem: nekvalificirane ven, v okolja ki jih držijo gor delavci in delodajalci z višjo dodano vrednostjo. In Kvalificirane noter - kolikor je to možno - z nizkimi cenami nepremičnin, in prijetno okolico, ker je pač manj ljudi na kupu.

Vzorčen primer z napako je naš Crt - visoka dodana vrednost, svoj prihodek troši v prekmurju, svoj produkt (programiranje) izvaža v Ljubljano ali še kam. Z napako zato, ker nima volje da bi biznis širil in zaposloval.

Zadevo se da pospešiti s tem, da se tega procesa ne zavira z vzdrževanjem zgubaških firm in preprečevanjem vstopa tujemu kapšitalu.

Podpisem. Vse.

Glavni problem je definitivno prevelika slovenska obdavčitev vključno z vsemi "prispevki" oz paradavki. Prav zaradi tega se nobenemu v tej deželi "ne splača" nič delat. Vse ostale anomalije so le posledice.

lp
Robert

[bc123a]
V preteklih letih sem kar nekajkrat bil v murskosoboskem eurospinu, hoferju in sparu. Vem, kaj sem videl. Vem tudi, kje je bila najvecja gneca na parkiriscu.

jaz sem v ms tretjino do polovico vsakega leta zadnjih 5 let. vsi nasteti so videti zelo polni. v bistvu se cudim, kako malo - ce sploh - manj so polni glede na letnico zacetka tega obdobja. je pa za kontrast mercator ghost town (kadar ni ravno malica), vsaj tak je moj vtis, ker tam nimam ravno gostega vzorca.